ISH » Moduli

SEZNAM MODULOV V 2009/2010

ANTROPOLOGIJA ANTIČNIH SVETOV
M04: Antropologija privatnega življenja,
M09: Invencija Antike – podobe, tekst in ideologija,

ZGODOVINSKA ANTROPOLOGIJA,
ZGODOVINSKA ANTROPOLOGIJA LIKOVNEGA,
MEDIJSKI ŠTUDIJI
M13: Zgodovinska antropologija in teorija ideologij – zgodovina medijev in medijske ideologije,
M15: Zgodovinska antropologija verovanj, religij in prepričanj,

ANTROPOLOGIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
M20: Psihoanaliza in teorija želje,
M21: Teorija ideoloških mehanizmov (politična antropologija),

ANTROPOLOGIJA SPOLOV
M25: Uvod v zgodovino žensk, feminizme in koncepte spolov,
M27: Spol in religija: zgodovinska antropologija,
M30: Zgodovina kulture žensk,

LINGVISTIKA GOVORA IN TEORIJA DRUŽBENE KOMUNIKACIJE
M35: Teoretska lingvistika,
M38: Pragmatika,
M40: Antropologija komunikacije – komunikacijski transferji kognitivnih objektov v sodobnih družbah,

SOCIALNA ANTROPOLOGIJA
M48: Antropologija migracij in transnacionalnosti.

Na posamezen modul mora biti vpisanih najmanj 5 študentk in študentov, da se izvede v celotnem obsegu 32 ur predavanj in seminarjev.

______________________________________________________________________________

M04: ANTROPOLOGIJA PRIVATNEGA ŽIVLJENJA

Nosilec modula: Jean Andreau
Izvajalka modula: Svetlana Slapšak

I. Opis modula: Študenti in študentke v modulu antropologija privatnega življenja študirajo in raziskujejo antropološke strukture klasične antropologije na modelu, ki do pred kratkim še ni bil del antropoloških raziskav. Vsakdanje življenje v antiki, ki ga ponavadi predstavljamo kot curiosum ali dopolnitev “pomembnega” javnega področja antičnih kultur, postaja v sodobni optiki, prav nasprotno, glavno področje raziskav in branja skrite, travmatične identitete nosilca oblasti in avtoritete - moškega državljana. Področja tabujev, iniciacijskih praks in ritualnega vedenja postanejo v šoli antropologije antičnih svetov najpomembnejša za analizo, katere cilj je predvsem ugotavljanje razlik, ne pa “enotnosti” prestižnega človeka antike in sodobnega človeka, ki je primerna za manipulacijo. Ženska, otrok, živali so glavne teme študija in posameznih raziskav, ki razkrivajo drugega, drugačnost in dvojno cenzurirane oblike življenja - v antiki in v modernih časih. Konstrukcija teles antike, zgodovina uporab in podob telesa, prepovedano in skrito postanejo podlaga za razumevanje celotnega funkcioniranja kulture. Kako se kuha, pripravlja, pije, uživa, trguje, jé, ljubi, rojeva, odrašča, bere, se oblikuje v teme, ki iz popolnoma novega zornega kota razširjajo in poglabljajo meje našega znanja o antiki. Študenti in študentke imajo iniciativo v izbiranju tem in področij, ki spodbujajo radovednost in raziskovalne potrebe.

II. Teme:

oikos in polis,

telo v antiki,

simboli in predmeti,

smrt in spomin,

hrana, priprava, sestavine; antropologija uživanja - med, mleko, vino; žitarice in meso, tabuji in pravila; kuhano, pečeno,

obleka, orožje, okras,

spolnost in erotika v antiki,

ženske v javnosti, ženske doma, ženske v naravi,

sužnji v antičnih svetovih,

beseda in branje,

antične družine,

odraščanje v antiki, otroci v antiki,

preddržavljanska socializacija,

antropologija iniciacije v antiki,

potovanje v antiki,

zgodovina emocij v antiki,

intelektualci v antiki,

komuniciranje v antiki,

antični trg,

živali v antiki.

III. Priporočena literatura:
M.R. Lefkowitz, B.F. Maureen (ed): Women’s Life in Greece and Rome: A Source Book in Translation.
R.G.A. Buxton (ed.): Oxford Readings in Greek Religion (Oxford Readings in Classical Studies).
P. Connolly, H. Dodge: The Ancient City: Life in Classical Athens and Rome.
S. Slapšak: Za antropologijo antičnih svetov.
S. Slapšak, D- šterbenc (ur.): Podoba, pogled, pomen.
P. Brown: The Body and Society.
C. Sourvinou-Inwood: Tragedy and Athenian Religion (Greek Studies).
J.-P. Vernant, P. Vidal-Naquet: Mit in tragedija.
P. Dubois: Centaurs and Amazons: Women and the Pre-History of the Great Chain of Being.
J. E. Salisbury, M. Lefkowitz: Encyclopedia of Women in the Ancient World.
F. Lissarrague: Le flot d’images.

IV. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev) in se izvaja strnjeno po tedenskih ciklih.

V. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

VI. Jezik predavanj: Slovenski, ob gostovanjih predavateljev in predavateljic iz tujine tudi francoski jezik.

_______________________________________________________________________________________

M09: INVENCIJA ANTIKE – PODOBE, TEKST IN IDEOLOGIJA

Nosilca modula: Božidar Slapšak, Alain Schnapp
Izvajalka modula: Svetlana Slapšak

I. Opis modula: Modul invencija antike - podobe, tekst in ideologija uvaja v problematiko zgodovine “odkritja” in interpretacije antike, ideološke uporabe antičnih svetov in institucije, organizirane v podporo interpretacijam. Gre za stransko in subverzivno zgodovino evropske kulture, ki razkriva evropske poti cenzure, ideološke manipulacije in vsakdanje, tudi politične uporabe antike. Zgodovina intelektualcev Evrope je značilno prepojena z uporabo antike, od ornamentalne in estetizantske do nevarno “praktične” - denimo v antisemitizmu, nacizmu, različnih nacionalizmih in podobno. Takšna zgodovina poleg tega ponuja nova imena, neznane raziskovalce, originalne ideje in interpretacije, ki so jih različne cenzure ali pozaba skrili. Ambivalentnost institucij (muzeji, kolekcije, trg antikvitet) uvaja vrsto provokativnih tem za raziskave in sodobno aplikacijo.

II. Teme:

zgodovina antike od krščanske revolucije,

“odkritje” in branje antičnih besedil v Evropi,

antika in moderni kolonializmi,

ideologije in uporaba antike,

politika in antični vzori v Evropi,

nacionalizem in antika,

uporaba arheologije,

antikvarji in arheologi,

kolekcije, muzeji, evropski spomin,

potovanje po Mediteranu in konstrukcija evropskega intelektualca,

čas in mesto preteklosti.

IV. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev). Na modulu sodelujejo: dr. Svetlana Slapšak, dr. Predrag Novaković, idr.

V. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

VI. Jezik predavanj: Slovenski, ob gostovanjih predavateljev in predavateljic iz tujine tudi srbo-hrvaški jezik.

_______________________________________________________________________________________

M13: ZGODOVINSKA ANTROPOLOGIJA IN TEORIJA IDEOLOGIJ – ZGODOVINA MEDIJEV IN MEDIJSKE IDEOLOGIJE

Nosilec modula: Darko Štrajn

I. Opis modula: Zgodovina medijev in medijskih ideologij problematizira predstave o medijih kot zgolj sodobnem družbenem položaju, presega ločenost obravnave tehničnih, institucionalnih in vsebinskih aspektov medijev, in odpravlja predstavo o razvoju medijev kot neustavljivem tehničnem napredku. Zanima jo nastanek in razvoj komunikacijskih razmerij med ljudmi in njihovega tehničnega posredovanja od evolucije specifično človeških načinov sporazumevanja (grafizma, ne le govorice) prek nastanka in razvoja pisav ter razvoja bralnih praks in tiskovnih komunikacijskih razmerij do nastanka sodobnih avdiovizualnih medijev in računalniško posredovane komunikacije. Mediji niso razumljeni kot naključni kraj, kjer se dogaja zgodovina nečesa drugega (= tehnike, politike, kulture itn.), marveč kot dispozitiv, ki proizvaja lastno raven zgodovinskosti in ima specifične družbene učinke, ki niso zvedljivi na perspektive vsebinsko ločenih historiografij. Pozornost namenjamo razkoraku med družbenimi pričakovanji od novih medijev in presenetljivo drugačnim dejanskim razvojem – torej zgodovini načinov rabe medijev in tudi zapostavljenim in manj vidnim rabam, ne le dominantnim. Ključni moment predmeta je problematizacija ustaljenih načinov umevanja medijev ter njihove družbene vloge (tehnološki determinizem, koncepcija »množičnih medijev«, redukcija medijev na njihove »vsebine«, futurologija, tehnofilija in tehnofobija itn.).

II. Teme:

evolucija človeške komunikacije,
razvoj grafizma in pisave ter pisnih komunikacijskih razmerij,
zgodovina tiska in bralnih praks,
periodični tisk in njegove kulturne forme,
razvoj komunikacijskih mrež (telegraf, telefon, sateliti, internet),
zgodovina produkcije in reprodukcije zvoka in glasbe,
radio in televizija (razvoj institucij, programov, kulturnih form),
rabe fotografije,
kinematograf in produkcija ter potrošnja filmov,
ideologije o družbenem učinkovanju medijev.

III. Priporočena literatura:
Zaradi konkretnosti obravnave posameznih področij splošno veljavnega seznama literature ni. Kot uvod v problematiko lahko med drugim služijo:
J. Vogrinc, Televizijski gledalec (SH, 1995),
J. Vogrinc, “Mediji po koncu medijev”, v: M. Zajc, Tehnologije in družbe (ISH, LJ, 2000);
J. Vogrinc, “Zamišljene skupnosti danes”, spremna beseda k: B. Anderson, Zamišljene skupnosti (SH, LJ, 1998);
J. Vogrinc, “Medijsko strukturiranje vsakdana”, Družboslovne razprave št. 27-8 (1998), str.48-54.
B. Anderson, Zamišljene skupnosti (SH, 1998).
J. Habermas, Strukturne spremembe javnosti (SH, 1989).
B. Winston, Media Technology and Society (Routledge, London, 1998).
B. Winston, Technologies of Seeing (BFI, London, 1996).
D. Crowley & P. Heyer (ur.), Communication in History (Longman, White Plains, 1995 /1991/).
D. Schmandt-Besserat, Before Writing (Texas University Press, Austin, 1992).
E. Eisenstein, The Printing Revolution in Early Modern Europe (Cambridge, 1983).
R. Chartier, Culture écrite et société (Albin Michel, Pariz, 1996) in druga dela.
E. Barnouw - A History of Broadcasting in the United States (od 1953, več zvezkov).
A. Briggs - The History of Broadcasting in the United Kingdom (od 1961, več zv.).
M. Chanan, Repeated Takes. A Short History of Recording and its Effects on Music (Verso, London, 1995).
R. Williams, Navadna kultura (SH, 1997), spis “Tehnologija in družba: zgled televizije”.

IV. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev). Na modulu so predvidena gostovanja dr. Marka Prpiča, dr. Jaapa W. Kooijmandra, dr. Saše Vojković.

V. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska naloga in njen zagovor.

VI. Jezik predavanj: Slovenski, ob gostovanju tujih profesorjev/-ic tudi angleški in srbo-hrvaški jezik.

_______________________________________________________________________________________

M15: ZGODOVINSKA ANTROPOLOGIJA VEROVANJ, RELIGIJ IN PREPRIČANJ

Nosilec modula: Jure Mikuž

I. Opis modula: Predmet raziskovanja zgodovinske antropologije verovanj, religij in prepričanj je predvsem vsakdanje življenje ljudi v zgodovinskih družbenih in kulturnih kontekstih, ki posameznikom in posameznicam odrejajo mesto in opredeljujejo njihove življenjske strategije. Neizogibni del teh strategij so na eni strani sodbe, odločitve, stališča, na drugi strani pa ravnanja, gibi, izrazi itd., ki se, vsaj dozdevno, utemeljujejo na prvih in so skoznje sproti interpretirani, vrednoteni in klasificirani, se pravi, razumljeni. Posebno območje življenja sestavljajo - iz zgodovinskoantropološkega zornega kota - samoumevnosti, avtomatizmi, ponavljanja, iz katerih je narejeno ogrodje vsakdanjega življenja posameznikov, če že ne zapolnjujejo vsega življenja.

Drugo območje so sistematizacije, ki vsaj na videz regulirajo samoumevne prakse, četudi so zvečine same izšle iz njih kot refleksije, rutine, racionalizacije, največkrat z namenom, da bi vzpostavljale, zagotavljale in podaljševale hegemonije v družbenih (kolektivnih) zavestih. Denimo, religiozni in ideološki sistemi dajejo smisel (in prednost) nekaterim praksam, druge pa ovirajo, zatirajo in tlačijo, tretje spet puščajo vnemar kot popolnoma samoumevne in naravne, se pravi, nevprašljive. Razmerja med temi območji družbenih praks niso vedno enaka in niso enako določujoča, so pa vedno navzoča. Nemišljeno in nekonceptualizirano v družbenem samozavedanju omogoča skupini vsaj minimalno znosno življenje, omogoča pa tudi v okviru makrokulturnih regij razmeroma netežavno prehajanje iz ene religiozne oz. ideološke hegemonije v drugo na podlagi skupnega fonda samoumevnih vsakdanjih praks, stališč in verovanj. Denimo, konvertitstva v sredozemskem območju so v veliki meri razumljiva prav zaradi takega ozadja, ki ni podvrženo enako hitrim spremembam kakor politične in religiozne hegemonije.

II. Teme:

sistemi verovanj in vsakdanje življenje,
obredi vsakdanjega življenja,
mišljenjske in vedenjske rutine,
verovanja in religije,
konvertitstvo,
pravičnost in pravo - oblike in ravni regulacije družbenega življenja,
politične mitologije,
podoba fetiš,
značilnosti ikonoklazmov,
prototip in njegova podoba,
vera icon in novodobne »ikone«.

III. Priporočena literatura:
G. Kubler, The Shape of Time, London 1962;
H. Damisch, Théorie du nuage: pour une histoire de la peinture, Paris 1971;
L.Marin, Détruire la peinture, Paris 1977;
A. Burguiere, L’anthropologie historique, v: La nouvelle histoire (ur. Jacques Le Goff), Paris 1988;
J. Wirth, L´image médiévale: naissance et développements (VIe–XVe siècle), Paris 1989;
M.Camille, The Gothic Idol: Ideology and Image-Making in Medieval Art, Cambridge 1989;
Fragments for a History of the Human Body, Zone Books, New York 1989, 3 vol.
D. Freedberg, The Power of Images: Studies in the History and Theory of Response, Chicago, Ill., London 1989;
razstavni katalog High and Low: Modern Art and Popular Culture, New York 1990;
G. Wolf, Salus populi Romani: die Geschichte römischer Kultbilder im Mittelalter, Weinheim 1990;
G. Didi-Huberman, Devant l’image: question posée aux fins d’une histoire de l’art, Paris 1990;
G. Didi-Huberman, Fra Angelico : dissemblance et figuration, Paris 1990;
H. Belting, Bild und Kult: eine Geschichte des Bildes vor dem Zeitalter der Kunst, München 1990;
J. F. Hamburger, The Rothschild Canticles: Art and Mysticism in Flanders and the Rhineland circa 1300, New Haven, Conn., London 1990;
M. Barasch, Icon: Studies in the History of an Idea, New York, London 1992;
D. Arasse, Le détail: pour une histoire rapprochée de la peinture, Paris 1992
L. Martin, Des pouvoirs de l’image, Paris 1992;
H. Damisch, Le jugment de Pâris, Paris 1992;
J. Shearman, Only Connect: Art and the Spectator in the Italian Renaissance, Washington D. C. 1992;
F. Haskel, History and its Images: Art and Representation of the Past, New Haven Conn., London 1993;
razstavni katalog L’âme au corps: arts et sciences 1793-1993, Paris 1993;
Iconography at the Crossroads: Papers from the Colloquium sponsored by the Index of Christian Art (ur. Brendon Cassidy), Princeton, N. J. 1993;
É. Michaud, Un art de l’Éternité: l’image et le temps du national-socialisme, Paris 1996;
L´image: fonctions et usages des images dans l´Occident médiéval: Cahiers du léopard d´or, 5 (ur. Jérôme Baschet, Jean-Claude Schmitt), Paris 1996;
M. Camille, The Medieval Art of Love: Objects and Subjects, London 1998;
M. Camille, Mirror in Parchment: the Luttrell Psalter and the Making of Medieval England, London 1998;
J. F. Hamburger, The Visual and the Visionary: Art and Female Spirituality in Late Medieval Germany, New York 1998;
J. Wirth, L’image à l’époque romane, Paris 1999;
J. Baschet, Le sein du père: Abraham et la paternité dans l’Occident médiéval, Paris 2000;
razstavni katalog The Image of Christ, London 2000;
H. L. Kessler (z J. Zacharias), Rome 1300: On the Path of the Pilgrim, New Haven and London, 2000;
H. Belting, Bild- Anthropologie: Entwürfe für eine Bildwissenschaft, München 2001;
razstavni katalog Iconoclasme: vie et mort de l’image médiévale, Berne, Strasbourg, Zürich 2001;
J.-C. Schmitt, Le corps des images: essais sur la culture visuelle au Moyen Âge, Paris 2002.

IV. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur, v okviru katerih potekajo predavanja in seminarji, ogledi in ekskurzije.

V. Obveznosti študentk in študentov: Izpit se praviloma opravi s seminarsko izpitno nalogo (do ene avtorske pole) in njeno predstavitvijo na zaključnih seminarjih modula.

VI: Jezik predavanj: Slovenski, ob gostovanjih tujih profesorjev/-ic tudi angleški jezik.

VII. Posebni pogoji: Izvajanje modula in izpiti predpostavljajo osnovno umetnostnozgodovinsko znanje.

_______________________________________________________________________________________

M20: PSIHOANALIZA IN TEORIJA ŽELJE

Izvajalec modula: Matjaž Lunaček

I. Opis modula: Predmet obravnava Freudovo teorijo psihičnega življenja in njegove kon¬cepte (nezavedno, transfer, prisila ponav¬ljanja, zasedba itn.) v navezavi na psiho¬analitično prakso in njene pogoje. Osrednji koncept, pomemben tako za klinično psiho¬analizo kot za psihoanalitično raziskovanje v humanistiki in družboslovju, je želja, ki povezuje polje nezavednega, gonskega, z družbenim in kulturnim poljem. Psiho¬analiza kaže vztrajnost primitivnih, neref¬lek¬tiranih motivov na vseh področjih člo¬veške dejavnosti ter kje in kako so ti motivi vpisani vanje, po drugi strani pa tudi, naro¬be, njiho¬vo formacijo glede na družbene in kulturne okoliščine. Pri proučevanju te vzajemne določenosti in njenih epistemo¬loških implikacij se pred¬met opira na Freudovo teorijo psihične realnosti, na njegovo gonsko teorijo in teorijo psihič¬nega konflikta, zlasti pa na njegove študije primerov. Študij usposablja študente in štu¬dentke za analizo svojih pred¬metov razis¬ko¬vanja (in svojega raz¬merja z njimi) s stališča želje.

II. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev).

III. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga.

IV. Jezik predavanj: Slovenski.

_______________________________________________________________________________________

M21: TEORIJA IDEOLOŠKIH MEHANIZMOV
(POLITIČNA ANTROPOLOGIJA)

Nosilka modula: Vlasta Jalušič

I. Opis modula: Predmet se posveča temam, ki zadevajo transformacije politike in političnega v dvajsetem stoletju: problematiki države in (civilne) družbe, tematizaciji razlik, pluralnosti in identitet, novim družbenim gibanjem, vprašanjem aktivnega državljanstva in antipolitike ter globalizacije. Obravnava nekatere stare in sodobne konceptualizacije države in politike, in sicer predvsem koncepte Aristotela, N. Machiavellija, K. Marxa, C. Schmitta in H. Arendt. Poudarki so na denaturalizaciji konceptov politike in političnega, nastanku in izginjanju političnih prostorov (kot denimo polis), republikanski tradiciji 16. in 17. stoletja, konceptu ukinitve politike pri Marxu, radikalnem podružbljanju politike pri Schmittu ter interpretaciji totalitarizma pri H. Arendt.

Predmet podaja tudi zgodovinski pregled konceptov civilne družbe ter tematizira njihovo sodobno ponovno pojavljanje in aktualizacijo. Analizira politični pomen sta¬rih in novih družbenih gibanj kot identitetnih gibanj za politično transformacijo, povezanih z idejo aktivnega državljanstva in kon¬ceptom pravic. Poglavitno vprašanje je razmerje med idejo univerzalnih človekovih pravic, državo/državljanstvom in pluralno družbeno pogojenostjo, socialno različnostjo. Predmet obravnava tudi vlogo lastnine in dela kot novih/starih tem v sodobni poli¬tični teoriji in antropologiji, ki se nave¬zujeta predvsem na kontekst globalizacije in v njem predstavljata glavno os tema¬tizacije transformacije političnega.

II. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev).

III. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

IV. Jezik predavanj: Slovenski, ob gostovanju tujih profesorjev/-ic tudi angleški jezik.

_______________________________________________________________________________________

M25: UVOD V ZGODOVINO ŽENSK, FEMINIZME IN KONCEPTE SPOLOV

Nosilki modula: Svetlana Slapšak, Rosi Braidotti

I. Opis modula: Uvod v zgodovino žensk, feminizme in koncepte spolov uvaja študente in študentke v problematiko zgodovine in konceptov spolov od antike do danes. Posebej so obravnavani vprašanje specifične epistemologije discipline in vprašanje produkcije teorije v feminizmu v zgodovinski perspektivi ter odnosi feminizmov do nekaterih ideologij. Soočajo se feminizmi in modeli “moške” zgodovine, vprašanje razlik in bioloških interpretacij v zgodovinski perspektivi. Prek kritike enospolne zgodovine dogodkov uvaja slušatelje in slušateljice v problematiko zgodovine žensk in zgodovine za ženske, obenem pa tudi v sodobno disciplino maskulinizma. Zgodovinski pregled žensk se posebej ukvarja z oblikami feminizma in ženskega upora, ženskimi gibanji, ženskimi filozofijami in akademsko zgodovino žensk, ženskami in cerkvami, ženskami in različnimi religijami. Pregled debat v feminizmu od začetka tega stoletja odpira refleksijo o aktivizmih in učinkovitosti sodobnega feminizma, o odnosih s politiko, javnim diskurzom, o stereotipizaciji žensk v medijih in ženski politiki nasploh. Študenti in študentke v tem modulu morajo ob informacijah in znanju o teoretičnih pristopih dobiti tudi možnost za oblikovanje svojega pojmovnega aparata in sredstev za analizo z debatami, vajami in seminarskim delom.

II. Teme:

feminizmi pred feminizmom, antične ženske, srednjeveške svetnice in renesančne intelektualke,
klasični feminizem 18. stoletja in francoska revolucija,
angloameriški feminizem,
koncepti spolov od antike do danes,
ime ženske, zgodovina, spomin, ženski spomeniki,
viri feminizmov, teorija feminizmov,
ženske in represija, ženske družbe, ženska gibanja, ženski poklici,
marginalizacija kot teorija,
jeziki žensk,
kolonizacija in ženske,
rasa, nacija, razred,
moški in feminizmi,
oblike družine, zakona, materinstva v zgodovini.

III. Priporočena literatura:
J. Wallach Scott: Gender and the Politics of History.
M. M. Talbot: Language and Gender: An Introduction.
M. Gimbutas, M. Robbins Dexter (ed.): The Living Goddesses.
B. Achcroft. G. Griffiths, H. Tiffin (ed.): Post-Colonial Studies: The Key Concepts
R. Braidotti: Metamorphosis.
M. Donald, L. Hurcombe (ed.): Gender and Material Culture in Historical Perspective (Studies in Gender and Material Culture).
A. Fausto-Sterling: Myths of Gender: Biological Theories About Women and Men.
L. Goodman, J. De Gay, F. Shaw (ed.): The Routledge Reader in Gender and Performance.
P. Tinagli: Women in Italian Renaissance Art: Gender, Representation, Identity
F. E. Mascia-Lees, N. Johnson Black: Gender and Anthropology.
R. A. Schmidt, B. L. Voss (ed.): Archaeologies of Sexuality.

IV. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev) in se izvajajo strnjeno v tedenskih ciklih.

V. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

VI. Jezik predavanj: Slovenski, srbohrvaški in angleški jezik.

_______________________________________________________________________________________

M27: SPOL IN RELIGIJA – ZGODOVINSKA ANTROPOLOGIJA

Nosilka modula: Stella Georgoudi
Izvajalka modula: Svetlana Slapšak

I. Opis modula: Modul spol in religija - zgodovinska antropologija odpira problematiko religij in žensk, predvsem vprašanje vpliva velikih religij (krščanstva, judovstva, islama) na konstrukcijo žensk. V zgodovinskem pregledu antičnih religij in žensk, v problematiki kulta in rituala, tabujev in spolne ekskluzivnosti nekaterih področij religij v antiki definiramo različnost pojma religije v sodobni konotaciji. Antropologija spolov v zunajevropskih kulturah odpira področje komparativnega raziskovanja religij in ambivalentne fiksacije ženskih nalog, ženskega položaja in ženskih privilegijev v različnih okoliščinah, kulturah in družbah. Podobe ženske v različnih religijah uvajajo v problematiko simbolne uporabe žensk v religiji, predvsem ženskega telesa. Odnos cerkve do žensk v različnih religijah pa uvaja v socialno problematiko uporabe žensk za ideološke cilje, v konceptualizacijo reprodukcije družbe (materinstvo), v področje zgodovinskih konstrukcij morale. Odnos med teologijo in religijsko prakso v odnosu do žensk problematizira vlogo ženske v družbi in hipostazira na simbolno raven nasilje, represijo, bolečino, socialno uporabnost, celibat in pravila seksualnega komuniciranja. Vera in verovanja žensk so robno področje uradnih religij, ki se konstruira kot marginalno in terapevtično, a tudi kot subverzivno in protestno. Na tem področju sledimo ideologijam žensk, ustni tradiciji in naracijam, ki konstruirajo “paralelni svet” ženskih religij. Feministična teologija predstavlja uradni vstop feminizma v svet cerkvenih pravil in teoloških enospolnih razprav.

II. Teme:

antične religije in ženske; svečenice in žrtve; boginje ob Mediteranu,
kulti in rituali žensk, spolna ekskluzivnost, kaznovanje,
krščanstvo in islam med ženskami,
feministična teologija in interpretacija Biblije,
spolnost bogov, svetnikov, svetnic, cerkvenih uslužbencev; cerkev in zakon,
telo in religija; podobe boginj, podobe Marije, podobe ženskih svetnic,
ženski privilegiji v različnih religijah,
cenzura, represija, pravila za ženske v različnih religijah,
ženska verovanja, ženske religije, ženske cerkvene organizacije,
ženski prostori, simbolika ženskega v evropskih cerkvah,
kolonializem, ženske in religija.

V. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

VI. Jezik predavanj: Slovenski, srbohrvaški in angleški jezik.

_______________________________________________________________________________________

M30: ZGODOVINA KULTURE ŽENSK

Nosilka modula: Luisa Passerini
Izvajalka modula: Svetlana Slapšak

I. Opis modula: V tem modulu zlasti raziskujemo vlogo množičnih medijev pri konstruiranju spolne identitete. Temeljno izhodišče ukvarjanja s problematiko spola v sodobni medijski kulturi je vprašanje gledalčeve konstitucije kot spolnega subjekta in kako se ta vključuje v reprodukcijo družbenih hierarhij, oziroma: kdo je predpostavljeni gledalec in gledalka določene žanrske zvrsti, televizijskega programa, revijalnega diskurza in v kakšnem razmerju je do dejanskih, zgodovinsko umeščenih publik v konkretnih družbenih in kulturnih kontekstih gledanja. Pri obravnavanju tega vprašanja združujemo analizo pogleda in kroženja medijskih podob s študijem zgodovinskih publik, da bi poiskali mehanizme medijske identifikacije kot izhodišče analize družbenih antagonizmov sodobnega, post-kapitalističnega sveta.

Študij množičnih medijev se vse bolj postavlja kot interdisciplinarno polje, ki se navezuje na različne možne kombinacije konceptualnih izhodišč sociologije, antropologije, politične ekonomije, filmske in televizijske teorije, psihoanalize in feministične teorije, »cultural studies«, literarne teorije idr.

Ta širina omogoča kompleksne raziskave kulturnih fenomenov na področju množične medijske produkcije in konvergenco različnih problematik. Kritično bomo spoznavali analitične pristope, ki temeljijo na razumevanju družbeno-zgodovinske specifičnosti pojavov. Raziskovali bomo medijske mehanizme vzpostavljanja, konstruiranja in artikulacije družbenih identitet s poudarkom na spolni identiteti v konkretnih časovno-prostorskih okvirih zahodne kulture od konca 19. stoletja dalje.

II. Teme:

množični tisk in konstitucija ženske bralke;
ženski žanri in materinski diskurz;
ženski subjekt v melodrami, soap operi in ljubezenskem romanu;
ženski pogled v filmu in televiziji;
tehnologije telesa (meščansko žensko telo, ženski akt v slikarstvu, pornografsko telo…).

Skozi pregledovanje konkretne tematike si v modulu prizadevamo razvijati historične perspektive in premišljati o teoretskih možnostih za radikalno kritiko kulture.

IV. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev) in se izvajajo strnjeno v tedenskih ciklih.

V. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

VI. Jezik predavanj: Slovenski, srbohrvaški in angleški jezik.

_______________________________________________________________________________________

M35: TEORETSKA LINGVISTIKA

Nosilka modula: Vlasta Erdeljac

I. Opis modula: Namen modula je obvladanje osnovnih pojmov sodobne lingvistične teorije; seznanjanje z zgodovinskim razvojem razmišljanja o jeziku od antike do danes; pregled bistvenih problemov, s katerimi se srečuje sodobna lingvistika, posebno v odnosu med jezikom in govorom ter v opisovanju različnih aspektov govornih in komunikacijskih aktov; prepoznavanje specifičnosti jezikovnega komuniciranja in simboličnega prikazovanja. Ker sodobna lingvistična teorija zajema zelo različne usmeritve in uporablja mnoge modele, od strogo formalnih do tistih, ki se na različne načine prilagajajo jezikovni dejanskosti, mora modul po eni strani ponuditi vpogled v to teoretsko raznolikost, po drugi strani pa posebej opozoriti na nedavne težnje v znanosti o jeziku. Zato se od študentov in študentk pričakuje, da aktivno sodelujejo v seminarskem delu poučevanja (ki se, skladno z možnostmi, organizira kot raziskovalna dejavnost) in da se pri samostojnem delu spoznajo z delom lingvističnih teorij.

II. Teme:

temeljni pojmi s področja fonologije in fonetike, morfologije, sintakse in semantike,
osnove deskriptivne, normativne in komparativne lingvistike,
zgodovina preučevanja jezika (antična razmišljanja o jeziku - filozofija, gramatika, retorika, poetika, filologija; srednjeveški modistični nauki; lingvistika renesanse; filozofske gramatike in kartezijanska lingvistika; von Humboldtova teorija jezika; zgodovinska in komparativna gramatika; predstrukturalizem 19. stoletja),
lingvistika 20. stoletja (pregled strukturalističnih, nestrukturalističnih in poststrukturalističnih šol in naukov),
aporije sodobne lingvistike (problem opisa jezikovne vsebine, odnosa jezika in konteksta, njegove uporabe itd.),
jezik, govor in jezikovna dejavnost,
jezik v komunikaciji,
odnos jezika in drugih sistemov znakov.

III. Priporočena literatura:
Beaugrande, R.A., Uvod v besediloslovje, Park, Ljubljana, 1992.
Crystal, D., The Cambridge Encyclopedia of Language, C.U.P., Cambridge, 1987.
Ducrot, O., Izrekanje in izrečeno, Studia humanitatis, Ljubljana, 1988.
Golden, M., O jeziku in jezikoslovju, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1996.
Jakobson, R., Lingvistični in drugi spisi, Studia humanitatis, Ljubljana, 1996.
Martinet, A., Éléments de linguistique générale, Armand Colin, Paris, 1980.
Saussure, F. de, Predavanja iz splošnega jezikoslovja, Studia humanitatis, Ljubljana, 1997.
Škiljan, D., Pogled u lingvistiku, Benja, Rijeka, 1994.

IV. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev) in se izvajajo strnjeno v tedenskih ciklih.

V. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

VI. Jezik predavanj: Slovenski in srbohrvaški jezik.

_______________________________________________________________________________________

M38: PRAGMATIKA

Nosilec modula: Tadej Praprotnik

I. Opis modula: Študenti in študentke se seznanjajo s teoretičnimi in praktičnimi aspekti pragmatične analize govornih aktov ter uporabo in pomenom videza v komunikacijskih kontekstih. Na teoretični ravni se pragmalingvistika povezuje s staro in moderno retoriko, na praktični ravni pa študenti in študentke obvladujejo osnovne analitične postopke. Pragmatična usmeritev v sodobni lingvistiki je eno od njenih najproduktivnejših področij, ki je pomembno vplivalo na spremembo teoretičnih predpostavk znanosti o jeziku in na utemeljitev kontekstualne lingvistike kot nasprotja tistih strukturalističnih ved, ki predpostavljajo, da je edini možni predmet lingvistike jezikovni sistem, ki se ga opazuje samega zase. Zato študenti in študentke skozi pragmalingvistično tematiko pridobijo globlja spoznanja tudi o tem, s katerimi epistemološkimi in metodološkimi problemi se srečujeta tako kontekstualna kot zunajkontekstualna lingvistika. Posebna pozornost je vsekakor posvečena jeziku kot delovanju, torej načinom, na katere človek s pomočjo jezikovne prakse vzpostavlja komunikacijske odnose z drugimi ljudmi in preko katerih “dojema” svet, v katerem živi. Poleg tega je poznavanje pragmalingvistične teorije eden od pomembnih pogojev za obvladanje kritične analize diskurza. Hkrati modul seznanja študente z jezikovnimi rabami, ki aktivno sodelujejo v procesu vzpostavljanja in reproduciranja identitet. Modul pokaže, kako identitete niso statične, ampak izrazito dinamične tvorbe, ki se »rojevajo« v govoru in skozi govor. Spričo hitrega razvoja novih komunikacijskih tehnologij pa bo ena izmed tem tudi računalniško posredovani diskurz (angl. computer-mediated discourse), ki je novejša specializacija znotraj širšega interdisciplinarnega študija računalniško posredovane komunikacije, in je osredotočen na jezik in rabo jezika v računalniško posredovanih okoljih.

II. Teme:

odnos med lingvistiko in pragmalingvistiko,
formalni in funkcionalni pristopi k jezikovni dejavnosti,
temeljni pragmalingvistični principi,
interpersonalna retorika,
gramatika komunikacije,
lokucija, ilokucija, perlokucija,
performativi,
filozofski, psihološki in sociološki aspekti pragmatike,
analize konkretnih govornih aktov in strategije izjavljanja,
komuniciranje in spoli
identitete v govoru
diskurzi in ideologije,
računalniško posredovani diskurz.

III. Priporočena literatura:
Austin, J. L. (1990), Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: Studia humanitatis.
Benveniste, É. (1988), Problemi splošne lingvistike. Ljubljana: Studia humanitatis.
Brown, P., Levinson, S. C. (1987), Politeness: Some universals in language usage. Cambridge: Cambridge University Press.
Crystal, D.(2001), Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University Press.
Fairclough, N. (1989), Language and Power. London and New York: Longman Group.
Fowler, R. (1991), Language in the News. London and New York: Routledge.
Herring, S. C. (2001), Computer-mediated discourse. V: The Handbook of Discourse Analysis, (ur. Deborah Tannen, Deborah Schiffrin in Heidi Hamilton). Oxford: Blackwell Publishers, 612-634. Dostopno preko osebne spletne strani avtorice: http://www.slis.indiana.edu/faculty/herring.
Jaworski A., Coupland N. (1999), The Discourse Reader. London and New York: Routledge.
Kress, G. R., Hodge, R. (1979), Language as Ideology. Routledge & Kegan Paul.
Leech, G. (1991), Principles of Pragmatics. London and New York: Longman.
Levinson, S. C. (1995), Pragmatics. Cambridge: Cambridge University Press.
Škiljan, D. (1994), Pogled u lingvistiku. Rijeka: Benja.
Van Dijk, T. (1985) (ured.)., Handbook of Discourse Analysis. Academic Press.
Van Dijk, T. (1997), Discourse studies: a multidisciplinary introduction. Vol 2. Discourse as Social Interaction. London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications.
Van Dijk, T. (1998), Ideology: a multidisciplinary approach. London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications.
Van Dijk, T. (2002): Ideology and discourse: A Multidisciplinary Introduction.

Verschueren, J. (2000), Razumeti pragmatiko. Ljubljana: Založba cf*.
Wierzbicka, A. (1991), Cross-Cultural Pragmatics: The Semantics of Human Interaction. Mouton De Gruyter.
Wilson, J. (1990), Politically Speaking: The Pragmatic Analysis of Political Language. Cambridge, Massachusetts: Basil Blackwell.

IV. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev). Predavanja in seminarji v okviru modula praviloma potekajo enkrat tedensko po 2 ali 4 šolske ure (po dogovoru s študenti in študentkami).

V. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

VI. Jezik predavanj: Slovenski.

_______________________________________________________________________________________

M40: ANTROPOLOGIJA KOMUNIKACIJE – KOMUNIKACIJSKI TRANSFERJI KOGNITIVNIH OBJEKTOV V SODOBNIH DRUŽBAH

Nosilec modula: Janez Justin

I. Opis modula: Študenti in študentke se bodo seznanili z najpomembnejšimi vidiki antropološkega pristopa k vprašanju, kako sodobne družbe organizirajo transfer socialnih reprezentacij in drugih kognitivnih objektov v različnih odsekih družbenega komuniciranja (medijskem poročanju, literarni, televizijski in filmski fikciji, političnem diskurzu, didaktičnem diskurzu, vsakdanji konverzaciji, tržnem komuniciranju itd.). Dobili bodo nekaj odgovorov na ožje vprašanje, kako informacijske in komunikacijske tehnologije, ki podpirajo posredovanje socialnih reprezentacij in drugih kognitivnih objektov, vplivajo na “socialnost” socialnih reprezentacij in drugih kognitivnih objektov. Pri predmetu bodo študenti in študentke pridobili osnovni vpogled v “epidemiologijo” socialnih reprezentacij in zgradbo implicitnih teorij socialne realnosti, ki jih posamezniki in posameznice ter družbene skupine spontano proizvajajo v spoznavnem govoru. Posebna pozornost bo namenjena reprezentacijam o reprezentacijah, ki v spoznavnem govoru proizvajajo učinek kohezivnosti in koherentnosti.

Študenti in študentke bodo spoznali eklektično naravo socialnih reprezentacij, njihovo odvisnost od mentalnih podob, predpojmov, kulturnih stereotipov, fragmentov ideoloških interpretacij, kolektivnih identitetnih konstruktov, odlomkov mitološkega mišljenja, arhaičnih verovanj itd.

II. Priporočena literatura:
Bahtin, M.M., The dialogic imagination, Un. Of Texas Press, 1981.
Bourdieu, Pierre, An outline of theory of practice, Cambridge UP, 1977.
De Beaugrande, R.A., Dressler, W.U., Uvod v besediloslovje, Park, Lj., 1992.
Derrida, Jacques, Signature, evenement, contexte, v: Liomited Inc., Galilee, 1990.
Duranti, Alessandro, Ethnography of speaking: towards a linguistics of the praxis, v: Nwemeyer (ed.), Linguistics: The Cambridge survey, vol. IV, Cambridge UP, 1988.
Foucault, Michel, Les mots et les choses (The order of things, Routledge, London, 1970).
Goody, Jack, Med pisnim in ustnim; Studia humanitatis, 1993.
Grice, H.P., Studies in the way of words, Harvard University Press, Cambridge, 1989.
Justin, Janez, The linguistic transfer of knowledge – an epistemological and educational problem, The School Field, 2002, št. 6.
Justin, J., Knowledge by inferences: semantically incomplete descriptions of territories and identities in history textbooks, The School Field, 13, 2002, št. 6.
Lakoff, George&Johnson, Mark, Metaphors we live by, University of Chicago Press, 1980.
Malinowski, B., The problem of meaning in primitive languages, v: Ogden-Richards, The meaning of meaning, Harcourt, Brace, 1923.
Rorty, Richard, Philosophy and the mirror of nature, Princeton Un. Press, 1980.
Sperber, Dan; Wilson, Deirdre, Relevance - Comunication and cognition.
Tomasello, Michael, The cultural origins of human cognition, Harvard UP, 1999.

III. Izvedba modula: Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur in se praviloma izvaja v 20 urah predavanj in 12 urah seminarjev, ki zahtevajo dejavno sodelovanje študentk in študentov.

IV. Obveznosti študentk in študentov: Izpit iz modula se praviloma opravi s seminarsko izpitno nalogo in ustnim zagovorom.

V. Jezik predavanj: Slovenski.

_______________________________________________________________________________________

M48: ANTROPOLOGIJA MIGRACIJ IN TRANSNACIONALNOSTI

Nosilka modula: Karmen Medica

I. Opis modula: Namen predmeta je seznanjanje študentk in študentov z analitičnimi tehnikami in splošnimi problematikami preučevanja sodobnih oblik migracij, transnacionalizma, diaspor in drugih pojavnih oblik človeške mobilnosti v sodobnem svetu. Predstavitev sodobnih migracijskih tokov, ki so na eni strani del družbene realnosti, na drugi so tudi neizogibna sestavina uradnih politik posameznih držav. V zadnjih desetletjih se je konceptualni repertoar humanistike in družboslovnih znanosti razširil in sprejel vase nove koncepte, kot so globalizacija, hibridizacija, transnacionalnost, multikulturnost, pospeševanje pretokov, povečana kompleksnost sestav in nepredvidljivost vseh smeri migriranja. Nezakoreninjena in hibridna kvaliteta transnacionalnih življenj in kultur migrantov je potisnila v ospredje problematizacijo raziskovalnih perspektiv, ki privilegirajo tradicionalne zamejene ter lokalizirane oziroma teritorializirane koncepte kulture, lokalnosti in skupnosti. Del predmeta bo tako obravnaval epistemološke inovacije, ki jih prinaša raziskovanje sodobnih trans- in multukulturnih družb in kultur.

Novi pristopi in teorije se osredotočajo na: spremenjeno ekonomijo migracij dela; teorijo dvojnega dela; teorijo svetovnega sistema; migracijske mreže; sistemske pristope in kumulativne povzročitve. Poleg tega postindustrijski vzorec migracij vsebuje: migracije visoko kvalificirane delovne sile (brain exchange); begunce in begunke ter iskalce in iskalke azila; ilegalne migracije, ustvarjanje marketinškega migracijskega prostora (Benetton, Nike, IBM, Coca-Cola, CNN…). Primeri migracijskih modelov in prakse evropskih držav: Velike Britanije, Švedske, Danske, Francije, Nemčije in Slovenije in neevropskih: ZDA, Kanade, Avstralije. Poudarek bo tudi na novih raziskovalnih pristopih - merilcih etnične identitete in etnične pripadnosti migrantov – ti. ethnosizeri. Slednji spremljajo: jezik, kulturo, socialno interakcijo, čas migriranja, samo-identifikacijo migrantov in podobno.

Problematika sodobnih migracij bo osvetljena kot univerzalna značilnost človeškega bivanja in vsakdanjih življenjskih praks, ki potrebuje vedno nove antropološke premisleke.

Cilj je razvijati sposobnosti za spremljanje sodobnih družbenih dogajanj in kritične refleksivne prakse v odnosu do produciranja kulturnih, socialnih in drugih družbenih hierarhij, diskriminatornosti in predsodkov. Pridobljena znanja se uporabljajo analitično in refleksivno v antropološkem raziskovanju in v vsakdanji praksi na deduktiven, induktiven in abduktiven način. Znanje o migracijah svojo uporabno dimenzijo najde v praksah vsakdanjega življenja, dvosmernosti integracijskih procesov, v učinkih javnih diskurzov na zasebno in socialno življenje

II. Priporočena literatura:
Bade J.K. (2005): Evropa v gibanju, Migracije od poznega 18. stoletja do danes, *cf, Ljubljana.
Beck, U.: What is Globalization? Polity Press, Cambridge, 2000.
Castells Manuel: End of Millennium, Blackwell, Oxford 1998.
Castels Stephen in Mark J. Miller: The Age of Migration: International Populations Movements in the Modern World, Macmillan, London 1993.
Castels Stephen: Ethnicity and Globalisation - From Migrant Worker to Transnational Citizen, Sage Publications, London 2000.
Cohen, Robin: The Theories of Migration, V: The Sociology of Migration 3, Edited by Robin Cohen, Cheltenham UK - Brookfield us, 1996.
Massey D., Arango, J., Hugo G., Kouaouci A., Pellegrino E., Taylor, Clarendon Worlds in Motion. Understanding International Migration at the End of the Millennium, Clarendon Press, Oxford, 1998.
Papastergiadis, Nikos: The Turbulence of Migration, Polity Press, Cambridge, 2000
Steven Vertovec, The Spaces of Multiculturalism and Citizenship, V: Migration and Social Cohesion 7, Edited by Steven Vertovec, Oxford, 1999.
Tapinos, G.: Clandestine Immigration - Economic and Political Issues, Trends in International Migration, Annual Report, OECD, 1999.

III. Izvedba modula: Študentje in študentke bodo v okviru samostojnega raziskovalnega dela poglabljali individualne tematike. V ta namen je predmet organiziran v obliki predavanj in seminarja, zastavljenega kot branje izbrane literature in kritična diskusija na njeni podlagi.

Modul je ovrednoten s 15 kreditnimi točkami. Ima 32 ur (20 ur predavanj, 12 ur seminarjev).

IV. Obveznosti študentk in študentov: Seminarska izpitna naloga z ustnim zagovorom.

V. Jezik predavanj: Slovenski, ob gostovanju tujih profesorjev/-ic tudi angleški jezik.