ISH » Zbirka Documenta

_______________________________________________________________________________

DANIEL-HENRI PAGEAUX, Imagološke razprave

Daniel-Henri Pageaux, Imagološke razprave, izbor in spremna beseda Tone Smolej, prevedli Agata Šega, Gregor Perko, Vladimir Pogačnik, ISH publikacije, zbirka Documenta, Ljubljana 2008, 168 strani, 15 evrov
Daniel-Henri Pageaux (roj. 1939), upokojeni profesor obče in primerjalne književnosti na pariški Novi Sorboni, dopisni član Akademije znanosti in umetnosti v Lizboni, se že več kot štiri desetletja posveča imagologiji – panogi komparativistike, ki preučuje podobe tujega v književnosti. V knjigi Imagološki spisi so zbrane nekatere njegove teoretske razprave, v katerih se ukvarja s potovanjem, s podobo drugega, s stereotipi, manijo, fobijo ali filijo – pojavi, ki jih ni najti le v književnosti. V drugem delu se Pageaux osredinja na podobo Španije v Hugojevi drami Hernani, na germanofobijo Mauricea Barrèsa, na črna junaka pri Jorgeju Amadu in Aleju Carpentieru, na stereotipe v vohunskem romanu ter na francoske avtostereotipe in hetereostereotipe v stripovski seriji Asterix. S pomočjo Pageauxeve imagologije bomo poslej brali drugače pustolovščine galskih junakov!

__________________________________________________________________

NINA VODOPIVEC, Labirinti postsocializma

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2007, 224 strani, 14,50 evra.
S prelomom v letih 1990 in 1991 sta se v vsakdanjem življenju in v političnem diskurzu spremenila status in položaj delavstva, osrednjega subjekta pretekle socialistične ideologije. Liki revolucionarnih in požrtvovalnih tekstilcev so se spremenili v izčrpane žrtve socialističnega gospodarstva, včerajšnji heroji so postali socialni anahronizmi. V politične dokumente in na naslovnice časopisov so stopili podjetniki.
Knjiga Labirinti postsocializma postavlja vprašanje, kako se z družbeno-političnimi spremembami oz. s spremembo referenčnih okvirov ljudi spreminja pogled tekstilnih delavk in delavcev na socialistično preteklost, kako zgodbe o preteklosti povezujejo ljudi oz. ustvarjajo ideje o skupnem spominu. Avtoričin pristop temelji na analizi terenskih situacij v Predilnici Litija ter pogovorov in intervjujev z upokojenimi in še zaposlenimi uslužbenci, delavci, direktorji ali sindikalisti v nekaterih drugih tekstilnih tovarnah po Sloveniji. V središču zanimanja Nine Vodopivec je vprašanje, kako spremembe postsocialistične transformacije doživljajo delavke in delavci v tekstilni industriji. Socialni spomin obravnava kot pomemben prostor (pre)oblikovanja delavskih subjektivitet postsocialistične dobe.

_____________________________________________________________________________

KAJA JAKOPIČ, TV voajerji

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2006, 124 str., 14,61 evra.
Ob koncu 90. let prejšnjega stoletja je beseda “realnost” postala karakteristika za večino televizijskih žanrov. Za televizijske ustvarjalce je to postalo magično zagotovilo za visoko gledanost, za gledalce pa “užitek” gledanja novih TV-žanrov. Televizijski ustvarjalci so gledalcem pričeli ponujati resničnostne oddaje, ki so prinesle dramo za gledalce, izzive za tekmovalce v oddajah in seveda nagrade. Gledalci resničnostnih oddaj so spremljali običajne ljudi, ki so postajali slavni, dobivali nagrade in si izboljševali svoj položaj v družbi.
TV voajerji je prva slovenska knjiga, ki si zastavlja drzno vprašanje, kaj sploh pomeni realizem po televiziji, katere so konvencije, s katerimi je po televiziji konstruiran občutek realnosti, in katera sredstva gledalca prepričajo, da je to, kar se kaže, realno. Danes prav vsi TV-žanri (od resničnostnih šovov do vojnega reporterstva) realnost “zapakirajo” kot entertainment, kot zabavo. Nasilje v televizijskih poročilih je postalo TV-šov, prav tako je TV-šov postalo poniževanje sodelujočih v oddajah resničnostne televizije. Gledalci so si pridobili pozicijo voajerja, svet pa je postal spektakel. Gledalci jih sicer spremljajo kot “resnične”, čeprav vedo, da gre za konstrukte, zato kljub vsemu ali pa prav zato v svojih pogovorih skoraj vedno uporabljajo priljubljeno frazo “Videl sem po televiziji”.

_____________________________________________________________________________

MATEJ HRIBERŠEK, Življenje in delo p. Ladislava Hrovata

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2006, 15,86 evra.
Knjiga predstavlja poglobljeno študijo pomembnega, a žal precej prezrtega slovenskega jezikoslovca p. Ladislava Hrovata. Avtor Matej Hriberšek je pri svojem delu temeljito preiskal tudi Hrovatovo zapuščino in jo uredil, v knjigi pa je objavil veliko slikovnega gradiva iz Hrovatove bogate zapuščine in prvič predstavil slovenski javnosti.

_____________________________________________________________________________

GHISLAINE GLASSON DECHAUMES, SVETLANA SLAPŠAK (ur.), Ženske Balkana za mir: Aktivistke prestopajo meje

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2005, 16 evrov.
Zbornik Ženske Balkana za mir predstavlja zgodovinsko pričevanje doživete izkušnje žensk, ki se borijo proti vojni, sovraštvu in za miroljubno in demokratično komunikacijo. Udeleženke karavane so že leta 2002 prestopale prave in namišljene meje in skozi labirinte različnih naracij poskušale najti pot sprave. S svojimi pričevanji pod vprašaj postavljajo prevladujoče diskurze ločevanja, razlikovanja in sovraštva, ki so vpisani v patriarhalno ureditev. Delo poziva k ponovnem premisleku o mejah, ki nas ločujejo, naj jih postavimo pod vprašaj in prestopimo.
Knjiga je hkrati izšla tudi v angleščini, francoščini, srbščini/hrvaščini/bosanščini, makedonščini in albanščini, zato se vpisuje v širok mednarodni kontekst ženskega aktivizma.

_____________________________________________________________________________

MELITA ZAJC, Digitalne podobe: vidnost, vednost, digitalni medij

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2005, 16 evrov.
Od videoumetnosti do računalniških iger, od celovečernih filmov do posnetkov nadzornih kamer in mobilnih telefonov, od resničnostnih oddaj do videoblogov, od internetne pornografije do spletnih zmenkov, od digitalnih fotografij do digitalnih arhivov. Nekoč je bila vsaka tehnološka izboljšava na področju produkcije podob dražja od prejšnje, obseg tistih, ki jim je bilo izražanje v podobah dostopno, se je ožal. Digitalne tehnologije so to spremenile. Enostavne in poceni naprave, zlasti kamere, ki jih danes uporablja tako rekoč vsakdo, so povzročile, da je sodobna avdiovizualna kultura eden najbolj prevladujočih in obenem najbolj nedoumljivih pojavov sodobnih zahodnih družb. Digitalne podobe rušijo mit o nedotakljivosti vizualnega v vsakdanjem življenju, čas je, da temu sledimo tudi v teoriji, pravi Melita Zajc, ustvarjalka in raziskovalka avdiovizualnih medijev. Namesto prevladujočega obsojanja podob predlaga njihovo analizo. Temelj njene analize sta koncepta podobe kot indeksa in kot ikone, na tej osnovi pa obravnava medije podob in njihove najbolj razširjene vsebine v okviru splošnih premen sodobnih zahodnih družb, ki se v dobi digitalnega kažejo zlasti kot spremembe razmerij med pravicami avtorjev in interesom skupnosti, zasebnostjo in javnostjo, imetjem in solidarnostjo, gotovostjo in nejasnostjo, trajnostjo in minljivostjo.

_____________________________________________________________________________

JERCA LEGAN, Razgaljena: Žensko branje v Sloveniji

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2004.
Knjiga je prva obširna študija ženskega revijalnega tiska v Sloveniji s posebnim poudarkom na problematiki potrošniške ideologije v imenu ženskega užitka. Študija predstavlja razširitev pogleda, ki ga avtorica utemeljuje na svojem večletnem raziskovanju slovenskih ženskih revij ter zato predstavlja presečišče teoretskega in praktičnega pristopa. Zaradi razgibanega načina analize in oblike, ki oponaša zunanjo podobo ženskih revij, knjiga predstavlja zanimiv in drzen avtorski prispevek, ki se naslavlja na široko strokovno in laično javnost.

_____________________________________________________________________________

MARJETA MIKUŽ, Pogledi na muzeje v obdobju globalizacije

ISH: Zbirka Documenta, in Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana 2004.

_____________________________________________________________________________

TADEJ PRAPROTNIK, Skupnost, identiteta in komunikacija v virtualnih skupnostih

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2003.

_____________________________________________________________________________

TADEJ PRAPROTNIK, Ideološki mehanizmi produkcije identitet: od identitete k identifikaciji

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 1999.

_____________________________________________________________________________

LIDIJA TAVČAR, Zgodovinska konstrukcija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije

ISH: Zbirka Documenta in Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 2003.

_____________________________________________________________________________

ALENKA JANKO SPREIZER, Vedel sem, da sem Cigan - rodil sem se kot Rom: znanstveni rasizem v raziskovanju Romov

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2002.

__________________________________________________________________________

KSENIJA H. VIDMAR (ur.), Ženski žanri: Spol in množično občinstvo v sodobni kulturi

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2001.
Zbornik besedil medijskih študijev in feministične teorije vključuje prevode klasičnih referenčnih besedil s področja medijskih študijev in feministične teorije, in skozi zgodovinsko-teoretski zaris osvetljuje problematiko množične kulture in ženskega občinstva.

_____________________________________________________________________________

SVETLANA SLAPŠAK (ur.), Podoba, pogled, pomen

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2000.
Zbornik prinaša besedila J.-P. Vernanta, F. Frontisi-Ducroux, Claude Mossé idr., zbornik pa vpeljuje priložena knjižica dvojčica Svetlane Slapšak Za antropologijo antičnih svetov, ki je besedila izbrala.đž

_____________________________________________________________________________

SVETLANA SLAPŠAK, Za antropologijo antičnih svetov, ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2000.

_____________________________________________________________________________

MELITA ZAJC, Tehnologije in družbe

ISH: Zbirka Documenta, Ljubljana 2000.