Dr. Mojca Ramšak o pomenu vonja

Pod pokroviteljstvom UNESCA je ob 20-letnici sprejetja Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage) pri založbi Alma Mater Europaea – ISH izšla knjiga Antropologija vonja prof. dr. Mojce Ramšak.

Izraz “olfaktorna dediščina” se nanaša na vonje, ki so pomembni za skupnost, ker so povezani s pomembnimi ljudmi, kraji, običaji, navadami, prepričanji, predsodki, stvarmi, tradicijami in čutnim “treningom”. Zato lahko vohalno dediščino štejemo za pomembno zapuščino za naslednjo generacijo.

Knjiga obravnava vonj z družbeno-kulturne perspektive in v eruditskem, bralcem prijaznem slogu ter s številnimi ilustracijami, prinaša pomembne razmisleke o vohu in vonju, ki so onkraj anatomije ter fiziologije. Avtorica ideje o vonju in vohu postavi kulturno raznolika okolja; posveti se nesamoumevnosti ubesedovanja vonja; ga obravnava kot del spominov, predsodkov, govoric, počutij in spolnosti; ponudi vpogled v vlogo vonja v literaturi, filmski umetnosti, nesnovni kulturni dediščini in muzejskih praksah; ter natančno opiše pravno regulacijo vonjav in ozadja trženja z vonji, ki poskušajo vplivati na nakupovalne navade potrošnikov. Knjiga prinaša tudi spoznanja o vohu in vonju s področja filozofije, zgodovine medicine, diagnostike in evolucije, ki so dodana ne le zaradi aktualnosti posledic epidemije koronavirusa, zaradi katere so milijoni ljudi izgubili voh, in so posledično več razmišljali o kvaliteti življenja z okrnjenim čutilom, pač pa tudi zaradi idej o tem, kako okolje in družba vplivata na senzorično zaznavanje in s tem na odnos in interpretacijo vonjalnega sveta okoli nas. 

Mojca Ramšak je redna profesorica antropologije na Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteti za humanistični študij v Ljubljani in redna profesorica kulturne  in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

RECENZIJE

1. Prof. dr. Alenka Janko Spreizer, Univerza na Primorskem, Slovenija

Naslov objave: Recenzija knjige Mojce Ramšak Antropologija vonja / Review of Athhropology of Smell (Antropologija vonja) by Mojca Ramšak

Objavljeno v: Studia universitatis hereditati 2024, 12, št. 2, str. 105–118, https://doi.org/10.26493/2350-5443.12(2)105-118; https://www.hippocampus.si/ISSN/2350-5443/2-2024/SUH_2350-5443.12(2)105-118.pdf

»Znanstvena monografija Mojce Ramšak je prvenec na področju antropologije, ki se ukvarja z zaznavami vonja v etnološki, kulturnoantropološki perspektivi na holističen in primerjalen način. Ne le da etnologinja in kulturna antropologinja celovito zajame obravnavo vonja preko pregleda antropoloških raziskav, ki se ukvarjajo z vonjem kot specifičnim senzorijem, pač pa analitični pregled v nekaterih poglavjih poglobljeno dopolni z lastnimi vonjalno-etnografsko-antropološkimi raziskavami.«

“Mojca Ramšak’s scientific monograph is a debut in anthropology, dealing with the perception of smell in an ethnological, cultural, and anthropological perspective holistically and comparatively. Not only does the ethnologist and cultural anthropologist comprehensively address the study of scent through a review of anthropological studies that examine smell as a specific sensory experience, but she also supplements the analytical review in some chapters with her own olfactory-ethnographic-anthropological research.”

2. Dr. Karla Oder, muzejska svetnica, Koroški pokrajinski muzej in Univerza v Ljubljani

Naslov objave: Mojca Ramšak, Antropologija vonja. Ljubljana: Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, 2004, 372 str.

Objavljeno v: Etnolog 34, 2024, str. 279–282

»Znanstvena monografija Antropologija vonja doktorice Mojce Ramšak, profesorice antropologije in raziskovalke na področju etnologije, kulturne/socialne antropologije in folkloristike, je že ob izidu doživela zanimanje Unesca, ki je leta 2003 sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Avtorica ugotavlja, da UNESCO-va definicija vonja ne prepozna neposredno kot nesnovno dediščino, priznava pa z njim tesno povezane prakse. V obsežni znanstveni monografiji vsebinsko sledi Unescovi definiciji nesnovne kulturne dediščine, vendar naredi pomemben korak dlje. Vonj je osrednji predmet njenega raziskovanja in v monografiji dokaže, da je vonj kot neoprijemljiv in neopredmeten vidik pomembna sestavina nesnovne kulturne dediščine, ki daje estetsko, zgodovinsko, znanstveno ali družbeno vrednost preteklim, sedanjim in prihodnjim generacijam. Obsežno in sistematično znanstveno delo postavlja temelje antropološkemu razumevanju vonja in vohalne kulturne dediščine v slovenskem jezikovnem in geografskem prostoru.«

3. Dr. Nina Vodopivec, znanstvena sodelavka, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

Naslov objave: Mojca Ramšak, Antropologija vonja, Alma Mater Europea, Ljubljana 2024, 372 strani

Objavljeno v: Monitor ISH, Revija za humanistične in družbene vede 26/1, 2024, str. 123–125, https://www.ish.si/wp-content/uploads/2016/06/AMEU-ISH_Monitor_1-2024_WEB.pdf

»Velik poudarek v knjigi je na razumevanju vohalnih zaznav v okviru družbene in kulturne pogojenosti. Avtorica obravnava različne družbeno kulturne dejavnike, ki vplivajo na zaznavanje vonja in kultiviranje voha, vohalne zaznave v povezavi s kulturnimi identitetami in družbenimi odnosi kot tudi razmerji neenakosti in moči, predvsem razreda, spola, rasnega in etničnega drugotenja. Slednje je še posebej pomembno in avtorica poleg empiričnih primerov iz mednarodnega prostora, kjer se je vonjalne stereotipe pripisovalo temnopoltim ali delavstvu, opozarja tudi na primere iz Slovenije; na izključevalne vonjalne stereotipe o Romih. Izkušnja smradu je, kot pokaže, povezana s kultiviranjem voha. Smrad in gnus vzdržujeta družbene hierarhije ter legitimirata razmerja moči.«

4. Mag. Darko Knez, muzejski svetnik, Narodni muzej Slovenije

Naslov objave: Dr. Mojca Ramšak, Antropologija vonja

Objavljeno v: ARGO Časopis slovenskih muzejev / Journal of the Slovene Museums 67, št. 2 2024, str. 167–168

»Antropologija vonja je neprecenljiv prispevek k antropološki literaturi in kulturnim študijam, ki odpira vrata novim raziskovalnim pristopom in temam ter spodbuja bralce k razmisleku o pogosto spregledanem, a izjemno pomembnem čutnem doživetju – vonju. Kot zgodovinarja in muzealca me je še posebej pritegnilo zadnje poglavje o vonju in kulturni dediščini, predvsem v primerih, ki so obravnavali vonj v muzejih. Kajti muzeji so pomembne ustanove za predstavljanje vohalne dediščine. Vonj lahko uporabljajo, da spodbudijo obiskovalce, da preteklost doživljajo bolj realistično, saj zaznavanje vonjav na muzejski razstavi nedvomno pomaga k boljšemu razumevanju preteklosti. Slovenski muzeji vedno pogosteje, čeprav še vedno redko, na svojih razstavah prikazujejo različne elemente vohalne dediščine. Na neizkoriščenost tega velikega potenciala opozarja tudi avtorica v svoji knjigi.«

“The Anthropology of Smell is an invaluable contribution to anthropological literature and cultural studies, opening the door to new research approaches and topics. It encourages readers to reflect on an often overlooked but profoundly important sensory experience – smell. As a historian and museum curator, I was particularly drawn to the final chapter on smell and cultural heritage, especially in the cases that addressed scent in museums. Museums are important institutions for presenting olfactory heritage. They can use smell to encourage visitors to experience the past more realistically, as perceiving scents in a museum exhibition undoubtedly helps to better understand history. Slovenian museums are increasingly, though still rarely, displaying various elements of olfactory heritage in their exhibitions. The author also points out this largely untapped potential in her book.”

5. Erika Ašič, univerzitetna diplomirana socialna delavka, doktorska študentka

Naslov objave: Mojca Ramšak, Antropologija vonja. Alma Mater Europaea, Ljubljana, 2024, 372 strani

Objavljeno v: Domovina, 21. 7. 2024, https://www.domovina.je/priporocamo-v-branje-mojca-ramsak-antropologija-vonja

»Antropologija vonja je znanstvena monografija, ki pa na izjemno razumljiv način, preko zgodb, jasnih opisov ter z obilico fotografskega materiala, prinaša celosten pogled na vonj tako skozi zgodovino kot skozi vso širino človeškega srečevanja z vonjavami. Avtorica vonj obravnava z družbenokulturne perspektive ter se posveča ubesedovanju vonja ter znotraj tega spominom, predsodkom, občutjem, spolnosti, analizira vlogo vonja v literaturi, filmski umetnosti, nesnovni kulturni dediščini, v muzejskih praksah, predoči nam spoznanja s področja trženja z vonji ter ne obide pomena vonjanja v medicini, diagnostiki, razvoju. Opisuje tako prijetne vonjave in dišave kot smrad ter gnus.«