Znanstveni simpozij “Ruska revolucija – sto let pozneje”

Znanstveni simpozij “Ruska revolucija – sto let pozneje”

Ruska revolucija 1917 je bila prelomen zgodovinski dogodek. Nekaj časa se je zdelo, da celo razmejuje epohe. Če se je začela kot običajna revolucija, ki ob odprtih vprašanjih definira radikalne odgovore na zagate časa, je bila od boljševiškega oktobrskega prevrata dalje predvsem revolucija stranke, ki je bila oblikovana zato, da izpelje revolucijo. Kot taka ruska revolucija tudi po stotih letih sodobnosti in prihodnosti zastavlja vrsto vprašanj na najrazličnejših področjih življenja.

Na temelju prepričanja, da so to še vedno pomembna vprašanja, Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis (AMEU-ISH) v sodelovanju z Ruskim centrom znanosti in kulture pripravlja znanstveni simpozij Ruska revolucija – stol let pozneje, ki bo v četrtek, 19. oktobra 2017, potekal v prostorih Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, Ciril Metodov trg 1. Gre predvsem za premislek o dogajanju pred stoletjem ter o njegovih vzrokih in posledicah.

Vljudno vabljeni!

 

Program simpozija

9.15: slavnostni nagovor: direktor g. Jurij Metelev (Ruski center znanosti in kulture); prof. dr. Ludvik Toplak (Alma Mater Europaea); prof. dr. Polona Tratnik (Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis);

 

9.30–10.15 (predsedujeta: Alja Brglez, Ljubov Kirilina)

Dean Komel: Ruska revolucija med zgodovino, ideologijo in filozofijo

Andraž Zidar: Ruska revolucija in mednarodno pravo

Bernard Nežmah: Revolucija in sovjetski fašizem

 

10.30–11.30 (predsedujeta: Dean Komel, Nadežda Piljko)

Igor Grdina: Aleksander na belem konju

Simon Malmenvall: Idejno-religiozni predpogoji za uspeh oktobrske boljševiške revolucije

Ljubov Kirilina: F.L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji leta 1917

Tomaž Ivešić: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji

 

11.40–12.55 (predsedujeta: Andraž Zidar, Bernard Nežmah)

Alja Brglez: Ruski spomeniki na Slovenskem

Petra Testen: »Dajte nam kruha! Sklenite mir!« Zaledje (soške) fronte, pomanjkanje in posledice prelomnega dogajanja na Ruskem

Stane Granda: Slovenski kmetje in ruska revolucija

Manca Erzetič: Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelove poezije

Gita Zadnikar

 

(odmor)

 

14.00–15.00 (predsedujeta: Tomaž Ivešić, Simon Malmenvall) 

Nadežda Piljko: Odčastnika ruske vojske do utemeljitelja slovenske baletne šole.

Usoda Petra Golovina

Andrej Rozman: Slovaška sovjetska republika 1919

Borut Petrović Jesenovec : Vzpostavitev komunističnega totalitarnega režima – primerjava med prevzemom oblasti v Rusiji oktobra 1917 in v Sloveniji februarja 1943

 

15.15–15.45 (predsedujeta: Igor Grdina, Stane Granda)

Darko Štrajn: Ruska revolucija in nova levica

Borut Šuklje: Moja srečanja z Jegorjem Timurovičem Gajdarjem

 

Zaključek (predvidoma ob 16. uri).