Vabljeni na mednarodni kolokvij Umetnost in estetika v posttranzicijskih razmerah

Slovensko društvo za estetiko v sodelovanju z Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis in The Global Center for Advanced Studies organizira  44. mednarodni kolokvij z naslovom “Umetnost in estetika v posttranzicijskih razmerah”, ki bo med 20. in 21. oktobrom 2016 v prostorih Alma Mater v Ljubljani (Kardeljeva ploščad 1). Kolokvij bo potekal v angleškem jeziku.

S padcem železne zavese leta 1989 je prišlo do korenitih političnih, družbenih in ekonomskih sprememb v nekdaj socialističnih deželah. Na konferenci se želimo posvetiti umetniški produkciji in estetiki v okoliščinah, zaznamovanih s prehodom v pozni kapitalizem. Pri tem nas zanima specifičnost kulture, umetnosti in estetike v evropski regiji, ki je sicer formalno razumljena kot del prvega sveta, a jo zaradi kulturne drugačnosti in ekonomskih specifik prvi svet morda še vedno obravnava kot drugi svet. Zanimata nas tudi umetniška produkcija in estetika v neevropskih deželah, ki so prešle tranzicijo v pozni kapitalizem. Kakšna so razmerja sodobnosti do preteklosti in do drugih kultur? Kako umetnost in estetiko zaznamuje prehod v pozni kapitalizem in kako ju zaznamuje lastna kulturna tradicija? V nekaterih nekdanjih socialističnih deželah je imela kultura posebno mesto v družbenih sferah in je umetnost predstavljala eno redkih okolij, v katerih je bilo možno izražati ideološko nesoglasje. V sodobnosti razmere poznega kapitalizma narekujejo nova razmerja med kapitalom in umetnostjo, ki med drugim usmerjajo vso ustvarjalnost h kreativni ekonomiji. Kaj to pomeni za umetnost, ki si zada nalogo družbene angažiranosti in si prizadeva k prispevanju kritičnih komentarjev oz. intervencij? Kakšna so nova razmerja med umetnostjo in politiko ter med umetnostjo in ideologijo? Kako kulturo, umetnost in estetiko v posttranzicijskih razmerah zaznamuje kultura prvega sveta? Kako opredeliti sodobno umetnost in sodobno estetiko, do katere mere so ustrezne splošne opredelitve, na primer s sklicevanjem na globalizirani svet in aktualne tehnologije, oz. do katere mere je smotrno posebej opredeljevati produkcijo v posttranzicijskih razmerah? Ne nazadnje nad zanima tudi razpravljati, kakšna je recepcija in mesto umetniške produkcije in estetike, distribuirane iz razmer posttranzicije?