slid2

Magistrski študij humanističnih znanosti na AMEU – Institutum Studiorum Humanitatis študentom omogoča interdisciplinaren in individualiziran pristop k izbranemu področju izobraževanja ter zagotavlja široko in poglobljeno znanje različnih polj humanistike. Ključna podpora študiju so pedagogi in mentorji iz vrst slovenske akademske elite ter najboljša specializirana knjižnica za humanistične vede v Sloveniji.

Študijski program Humanistične znanosti usposablja intelektualce za argumentiran družbeno-kritični pogled na procese in prakse v družbi. Študentke in študenti tega programa ob veščinah komunikacije in samorefleksije pridobijo odlično  humanistično izobrazbo, s katero spoznavajo, interpretirajo in obvladujejo sisteme vednosti ter kulturne, politične in druge družbene prakse. Študijski program temelji na vrhunski teoriji in pristni znanstvenoraziskovalni radovednosti, obravnavani raziskovalni problemi pa zadevajo predvsem aktualne človekove/družbene potrebe. Študij kot intelektualni izziv in užitek!

Trajanje študija

4 semestre / 2 leti

Kreditne točke

120 ECTS

Pridobljen naziv

magister humanistike / magistrica humanistike

Lokacija študija

Ljubljana

1. LETNIK

Predmet ECTS
Skupaj za 1.letnik 60
1. SEMESTER
1 Epistemologija 10
2 Družbena komunikacija in mediji 10
3 Izbirni predmet 1 5
4 Izbirni predmet 2 5
2. SEMESTER
5 Zgodovinska antropologija in regionalne študije 10
6 Antropologija spolov in kultur 10
7 Izbirni predmet 3 5
8 Izbirni predmet 4 5

2. LETNIK

Predmet ECTS
Skupaj za 2.letnik 60
Skupaj za celotni program 120
3. SEMESTER
9 Izbirni predmet 5 5
10 Izbirni predmet 6 5
11 Izbirni predmet 7 5
12 Izbirni predmet 8 5
13 Izbirni predmet 9 5
14 Izbirni predmet 10 5
4. SEMESTER
15 Priprava in izdelava magistrskega dela 30

IZBIRNI PREDMETI

Predmet ECTS
1 Rituali od plemenskih skupnosti do države – zgodovinsko-antropološko-pravne študije 5
2 Filozofija narave: umetnost, znanost in estetika 5
3 Fevdalna Evropa 5
4 Semiotika vsakdanjega življenja 5
5 Sodobne teorije v umetnosti 5
6 Filozofija človekovih pravic 5
7 Izbrana poglavja iz filozofije in sociologije športa 5
8 Prostor, telo in novi mediji v umetnosti in estetiki 5
9 Religija in družba 5
10 Medijski študiji 5
11 Umetnost in življenje: filozofske teorije in umetniške prakse 5
12 Novi mediji v vsakdanjem življenju 5
13 Zgodovina feminizma 5

Vpisni pogoji

V magistrski študijski program Humanistične znanosti se lahko vpiše:

• kdor je končal študijski program 1. stopnje s področij humanističnih ved in družbenih ved ter je dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS, in lahko vstopi v program 2. stopnje brez dodatnih pogojev;
• kdor je končal študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; a) Epistemologija (10 KT); b) Uvod v antropologijo antičnih svetov (5 KT) in c) Zgodovina elektronskih medijev (5KT);
• kdor je končal 4-letni visokošolski strokovni študij po dosedanjem (predbolonjskem) študijskem programu s področij, ki so navedena v točki 1., lahko vstopi v program 2. stopnje brez dodatnih pogojev;

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati in kandidatke, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od 1. do 3. v tujini. Vpisujejo se pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidatke in kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom na magistrski študij morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za nadaljevanje magistrskega študija.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa

Izbor kandidatk oz. kandidatov bo temeljil na uspehu pri zaključenem študiju in dosežkov na znanstvenem in strokovnem področju. Posamezni elementi za izbiro bodo vrednoteni na naslednji način:

1. Uspeh pri predhodnem študiju (povprečna ocena vseh opravljenih izpitov) 60%;
2. Ocena diplomskega dela 40%.

O tem odloča Komisija za študijske zadeve.

Določbe o prehodih med programi

Prehodi z drugih študijskih programov na magistrski program druge stopnje »Humanistične znanosti« so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi (Ur. l. RS 95/2010, 17/2012) in drugimi predpisi:

− iz študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij. Tem kandidatom se ob vpisu v magistrski študijski program Humanističnih znanosti praviloma priznajo primerljive študijske obveznosti.
− iz specialističnih študijskih programov s področja humanistike in družboslovja. Tem kandidatom se ob vpisu v magistrski študijski program Humanistične znanosti priznajo primerljive študijske obveznosti.
− Študentom drugih univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v magistrski študijski program Humanistične znanosti, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo magistrirati po novem programu.

Pogoji za napredovanje po programu

V drugi letnik podiplomskega študija se lahko vpiše študent ali študentka, ki je pridobil/a najmanj 45 kreditnih točk, torej ki je opravil/a izpitne obveznosti treh (3) modulov: iz obvezne Epistemologije humanističnih ved ter dveh drugih izbranih modulov oz. obveznosti dveh (2) modulov (med njima obvezne Epistemologije humanističnih ved) in individualnega raziskovalnega dela na študijskem programu ali smeri.

Koncept humanističnih znanosti odpira interdisciplinarni pristop znotraj področja izobraževanja druge stopnje, tako, da ponuja široka osnovna znanja iz ranih polj humanistike in obenem usmerja študente in študentke k samostojnemu znanstvenemu raziskovanju. Humanistične znanosti povezujejo antropološke, filozofske in lingvistične discipline. Študijski program je po letnikih strukturiran na način, ki v maksimalni meri izkorišča horizontalno in vertikalno povezljivost vsebin. V prvem letniku se študenti in študentke seznanijo s temeljnimi predmeti (epistemologija, antropologija spola, zgodovinska antropologija in družbena komunikacija in mediji), vsebinska zasnova izbirnih predmetov, ki so na voljo v obeh letnikih, pa sovpada z strukturno semantiko zgoraj omenjenih temeljnih predmetov, ter študentom in študentkam omogoča, da sledijo specifični naravi svoje študijske poti. V prvem letniku študentje in študentke pridobijo osnove humanističnih znanj, ta pa v drugem letniku nadgradijo, tako skozi samostojno raziskovalno delo, kot tudi skozi pedagoške procese, ki jih narekuje bolj svobodno oziroma individualno oblikovan predmetnik. Program Humanistične znanosti združuje znanja, ki izhajajo iz tradicionalističnih šol in znanstvenih disciplin, sočasno pa sledi sodobni znanosti, ki temelji na kritični perspektivi, inovativnih metodah, pristopih in perspektivah: ti so danes splošno razumljeni kot napredek in aktualizacija humanistike.

Humanistične znanosti na ISH smo na 2. stopnji (magistrski študij) organizirali kot stičišče različnih disciplin, iz  katerega  študenti  in  študentke  pridobijo  osnovna  znanja  iz  glavnih  področij  humanistike:  lingvistike javnega govora, antropologije, zgodovinske antropologije, antropologije spolov, filozofije, balkanske antropologije, teorije medijev in filma, ter transverzalne discipline, epistemologije, ki omogoča razumevanje konceptov humanistike, klasifikacijo informacij, ter razvija argumentacijska orodja in povezuje vse predmete kot osnovni metodološki okvir. Na ta način študent/-ka že na samem začetku pridobi osnovni “navigacijski stroj” za strokovno pripravo magistrskega študija. Obenem pa epistemologija prestavlja uvod v kulturo evropske miselnosti, v navade mišljenja ter odpira vpogled v osnovne znanstvene tokove, ki so spreminjali in oblikovali humanistiko. Humanistične znanosti niso samo interdisciplinarno področje, temveč tudi način življenja, obnašanja, komuniciranja, ki omogoča razumevanja vloge državljana in državljanke, razumevanja kulture in izobraževanja ter uveljavljanja in negovanja določenih vrednot, ki so jih humanisti osebno živeli od antike do danes, v pogosto “nevidni” kontinuiteti. Skozi strukturo predmetov dobi študent oziroma študentka vpogled v imanentno antropologijo ter zgodovino intelektualcev, ta pa mu omogoča, da locira svoje mesto znotraj znanstvenega polja po končanem študiju. To pa ne pomeni izolacije, ampak nasprotno, pripravljenost na črpanje izkušenj in analiziranje le-teh, v nenehnih strokovnih, terenskih in s prakso povezanih dejanjih pod mentorskim nadzorom.

V stičišču humanističnih disciplin, ki je v celoti zasnovano na tekočih debatah v območjih teorije in metodologije, bo študent/-ka s pomočjo mentorjev in mentoric izbral/-a postopek in izhodišče, ki najboljše izraža individualne interese.

  • študijski program zagotavlja študentom spoznavanje in obvladovanje epistemološko najbolj prepričljivih sistemov vednosti ter razumevanje/interpretacijo rezultatov raziskovanja, ki je v prvi vrsti usmerjeno v aktualne človekove potrebe;
  • razširjen in poglobljen študij disciplin in področij, ki niso ali pa so šibkeje zastopana v drugih slovenskih visokošolskih institucijah;
  • organiziranje študijskega programa, ki je zanimiv tudi za študente izven Slovenije, zlasti iz Srednje in Vzhodne Evrope;
  • študijski program izobražuje mlade specialiste v vrhunsko metodološko in konceptualno opremljene strokovnjake, ki so sposobni samostojne kritične analize pojmov in pojavov, ki so vezani na specifična razsežja in področja humanistike, ki jih pokriva študijski program;
  • med pričakovane učne izide štejemo usposobljenost diplomantov v visoko samorefleksivne raziskovalce, ki imajo kritičen odnos do zbranega gradiva, ob tem pa ohranjajo etičnost in občutljivost do predmeta raziskovanja;
  • sposobnost vključevanja historične perspektive, torej sposobnost zgodovinskega umeščanja problemov v interakciji s sodobnostjo;
  • pričakovani učni izidi študentov se preverjajo s pomočjo kontinuiranega in sistematičnega mentorskega dela profesorjev s študenti, s sprotnim preverjanjem napredovanja glede študija litarature, izbora raziskovalnih tehnik, s stalnim koordiniranjem aktivnosti, ki vodijo v smer konceptualno koheretno izdelanega raziskovanja;
  • sprotni učni izidi se preverjajo tudi s pomočjo seminarskih nalog in v okviru priprav in prijave teme magistrske naloge.
  • kritično prevprašanje konceptov iz vidika družbenega in kulturnega konstruiranja realnosti, pripisa akterjev, njihovega preinterpretiranja; – obvladovanje inovativnih postopkov znotraj znanstvenih disciplin in razumevanje interdisciplinarnih metodoloških pristopov;
  • poglobljeno razumevanje družbeno kulturnih fenomenov v smislu procesualnosti, pomenov socialnih in kultrunih svetov v dialektiki prostora in časa, posameznika in družbe;
  • razviti samorefleksivnosti v odnosu do izbranega gradiva, etično refleksijo v procesu učenja;
  • osvojen konceptualni okvir potreben za interpretiranje družbenih in kulturnih fenomenov, za razbiranje identitetnih podob, perspektivnih gledišč, simbolnih praks, prepoznavanja pomenov in ozadij socialnih procesov;
  • razumevanje družbenih sprememb, kolektivna osmišljanja realnosti, imaginarije, simbolne formacije, razbirati pomene in ikonografije;
  • učne kompetence se preverjajo z izpiti, seminarskimi nalogami,z aktivno udeležbo, s samostojnim raziskovalnim delom in magistrsko nalogo.

VPISNI POGOJI

Merila za izbor, pogoji napredovanja in dokončanja študija