Trajanje projekta: 1.1.2019 – 31.12.2020

Vodja projekta: dr. Maja Sunčič

Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS)

Kratka vsebina projekta:

V letu 2019 sta izšli dve redni številki revije Monitor ISH v skladu z uredniškim načrtom tako z vsebinskega kot tudi kvantitativnega vidika. Prva številka revije prinaša dva tematska sklopa. V prvem tematskem sklopu Zgodovinjenje: vizualni, literarni in ideološki vidiki so članke pripravili štirje avtorji, ki so obravnavali različne vidike zgodovinjenja. Kaja Kraner je zgodovinjenje obravnavala z vidika vizualnega, ko je analizirala premene v 20. stol. na področju kuratorskega povezovanja s teorijo. Jerica Pavšič je v svojem prispevku o generalu Maistru analizirala vizualizacijo tega narodnega junaka v ilustrirani mladinski literaturi s poudarkom na analizi zgodovinskega in ideološkega diskurza. Barbara Toplak Perović in Luka Martin Tomažič sta Dostojevskega ozgodovinila z vidika pravnih konceptov kaznovalnih odškodnin. Borut Petrović Jesenovec je v svojem prispevku primerjal oktobrsko revolucijo in dolomitsko izjavo, s čimer je razčlenil ideološki vidik zgodovinjenja.  Drugi sklop Antropologija migracij prinaša dva članka z zelo aktualnega področja migracij. Karmen Medica analizira migracije od zunaj in od znotraj ter ponuja metodološke pristope k tej žgoči problematiki, v članku z Ivano Mandarić pa uporablja inovativni pristop dvojne vezi za analizo notranje razcepljenosti priseljencev druge generacije na Slovenskem. Redno rubriko Diafanije sta pripravila Vid Snoj in Jožef Muhovič, ki sta primerjala Cezannovo sliko in Ginsbergov »odmev«, pesem o tej Cezannovi sliki.

Druga številka v letu 2019 prinaša manjši tematski sklop Dialog z antiko, za katerega sta članka pripravila Matej Hriberšek in Maja Sunčič. Hriberšek je napisal obsežni članek o rimskem polihistorju Pliniju in njegovem delu Naravoslovje. Maja Sunčič je analizirala motiv posilstva pri starogrškem komediografu Menandru, v katerem je opozorila na velike razlike med antiko in sodobnim svetom še zlasti v obdobju gibanja #Jaztudi. Številka vsebuje tudi inovativni sklop Antropološki pogledi na prostor, v katerem so objavljeni štirje članki s področja antropologije prostora. Izpostaviti je treba članek Špele Kryžanovski, ki analizira koncept feng šuja z vidika antropologije prostora. Maja Hawlina analizira v svojem članku teorije spektakla, ki so aktualne na področju današnje javne komunikacije, še zlasti od vzpona družbenih omrežij. Andreja Hribernik na primeru Koroške galerije likovnih umetnosti od druge polovice 20. stoletja do danes analizira muzej kot prostor utopije. Brina Sotlar v svojem članku predstavi oris problematike sodobnega suženjstva in trgovine z ljudmi v globaliziranem svetu. Številka vsebuje tudi redno rubriko Diafanije, ki jo pripravljata Vid Snoj in Jože Muhovič, v kateri sta primerjala Genezo in sliko Andreja Rubljova Trojica.

Za leto 2020 sta načrtovani dve redni številki. Prva letošnja številka je že v pripravi. Zanjo je predvidenih več manjših tematskih sklopov. Lenart Škof pripravlja tematski sklop o medicinski humanistiki, v katerem bo predvidoma objavljenih štiri do pet člankov. Petja Grafenauer pripravlja antropološko analizo trga umetnin na področju nekdanje Jugoslavije. Matej Hriberšek bo v rubriki Dialog z antiko nadaljeval niz o Plinijevem naravoslovju in predstavil dosedanje prevode tega monumentalnega dela v slovenščino in kako to pomembno delo komunicira s sodobno znanstveno in ljubiteljsko javnostjo. Vid Snoj in dr. Jože Muhovič bosta za obe številki pripravili svojo redno rubriko Diafanije. Za prvo številko sta pripravila prispevek, v katerem analizirala Breuglovo sliko Lovci v snegu in pesem Braneta Senegačnika Dve sliki. Vsebinska zasnova druge številke za leto 2020 je še v pripravi, kot po navadi načrtujemo pripravo večjega tematskega sklopa, v katerem bodo sodelovali avtorji iz Slovenije in tujine.

Kontakt: Projekta pisarna AMEU: tel. št.: 059 333 075 ali email:  maja.suncic@gmail.com ali petra.bk@almamater.si