ISH » Zbirka Dialog z Antiko

_________________________________________________________________________________

PIERRE CORNEILLE, Ženske tragedije

Pierre Corneille, Ženske tragedije, prevod Marija Javoršek, spremne študije Maja Sunčič, Tone Smolej, Miran Špelič, ISH, zbirka Dialog z antiko 12, 272 strani, Ljubljana 2009, 16 evrov.

Knjiga Ženske tragedije predstavlja Corneillevo mitološko, zgodovinsko in mučeniško tragedijo. Pierre Corneille, čigar dela sodijo v vrh evropskega klasicizma, se je s tragedijo Medeja, prvo pomembnejšo poantično predelavo mita, odvrnil od komedije, v kateri je do tedaj blestel. Sledeč Evripidovi in Senekovi različici je predstavil svoj pogled na zloglasno antično junakinjo. Tragedija Sofoniba, nastala pod vplivom Livijevega zgodovinopisja, pripoveduje zgodbo o junaški numidijski kraljici, ki se v nasprotju s svojim strahopetnim možem ponosno zastrupi, da ne bi postala rimska ujetnica. V krščanski tragediji Teodora, devica in mučenica, nastali pod vtisi branja sv. Ambrozija, se dramatik poglablja v psiho in konflikte krščanske mučenice iz časov cesarja Dioklecijana.
Rdeča nit izbranih tragedij je pogled na žensko junaštvo v moškem svetu. Corneille pronicljivo analizira dejanja antičnih junakinj in poudarja meje spola, saj se ženske zaradi junaštva same uničijo. Knjiga Ženske tragedije nagovarja vse, ki se zanimajo za mitološke in zgodovinske motive v književnosti in vabi k razpravi o vprašanjih spola. Francoski dramatik odstira klasicistični pogled na antične ženske in bralcu nudi izhodišče, da odgovori s sodobnim dialogom z antiko.

_______________________________________________________________________________________

PLUTARH, Prerokbe za vsakdanjo rabo

Prevod, komentar in spremne študije Maja Sunčič, zbirka Dialog z antiko 11, Ljubljana 2009, 440 strani, 15,50 evra.

Sodobni bralec, ki se navdušuje nad grško racionalnostjo, se bo čudil, zakaj so Grki brez zadržkov verjeli v prerokovanje, ki ga danes mnogi uvrščajo med praznoverje. Po grškem prepričanju so bila preročišča znak božanske prisotnosti v svetu ljudi. Delfsko preročišče je pomenilo najvišjo obliko religije, Apolonova svečenica pitija pa je bila najmočnejša Grkinja. Pitiji so dodelili izredno avtoriteto in se z njo posvetovali o najpomembnejših javnih vprašanjih: o vojni, kolonizaciji, reformah itd. Odgovarjala jim je na vprašanje »kaj delati«, hkrati pa je z dvoumnimi prerokbami vprašujoče spodbujala, naj sami poiščejo ustrezno rešitev problema.
Plutarhovi pitijski dialogi O pitijinih prerokbah, O zatonu preročišč in O črki E v Delfih ponujajo vpogled v delovanje najslavnejšega antičnega preročišča v Delfih. Popeljejo nas na sprehod po Delfih, razgibajo nas s poglobljenimi intelektualnimi razpravami o antičnem prerokovanju, pitiji, pnevmi, dajmonih in skrivnostni črki E, medtem ko vero v preroško zmožnost zoperstavljajo praznoverju. Pomagajo nam razumeti, zakaj so nad pitijo besneli cerkveni očetje in zakaj pitijina preroška seansa še danes buri domišljijo. Sodobnemu bralcu odstirajo pot v antično središče sveta.

_________________________________________________________________________________

PUBLIJ OVIDIJ NAZON, Rimski koledar

Prevod in spremna besedila Nada Grošelj, zbirka Dialog z antiko 10, Ljubljana 2009, 412 strani, 15,50 evra

Poleg širše znanih del, kot sta Umetnost ljubezni in Metamorfoze, je rimski elegik in epik Publij Ovidij Nazon med drugim zložil pesnitev v elegičnem distihu z naslovom Koledar (Fasti), ki jo je verjetno pisal sočasno z Metamorfozami. Po svojih besedah je – vsaj prvotno – zasnoval po eno knjigo za vsakega izmed dvanajstih mesecev v letu, vendar se je ohranilo le prvih šest knjig, od januarja do junija. Pesnik pri obravnavi snovi kronološko napreduje malone od dne do dne in pri vsakem datumu upesni motiv, ki se navezuje nanj. V motivih, ki zaznamujejo posamezne dni, se prepletata dve temi: po eni strani opisi rimskih običajev in obredov ter razlage njihovega izvora, po drugi pa astronomski podatki o vzhodih in zahodih ozvezdij ter grški miti, ki se nanašajo nanje.
Pesnitev, zdaj prvič na voljo v integralnem slovenskem prevodu, je zanimiva z več vidikov. Je eden glavnih virov za antično mitologijo, kulturo in religijo, saj prinaša številne stvarne nadrobnosti običajev in praznovanj, ki bi nam sicer ostale neznane, kot tudi vpogled v antično izročilo o izvoru šeg in obredov. Poleg tega pa raziskovalci v Koledarju prav v zadnjih desetletjih odkrivajo inovativne prijeme in pomenske odtenke, ki ustvarjajo duhovitost, dvoumnost, morda celo prikrito subverzivnost do tedanjega političnega režima. Tako Koledar ni koristen le za študente in raziskovalce klasične filologije in mitologije, temveč za vsakogar, ki želi spoznavati antične mite in legende “iz prve roke”, v umetniško dovršeni obliki.

_________________________________________________________________________________

HIGIN, Bajke

Prevod, opombe in spremna beseda Nada Grošelj, ISH publikacije, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2008, 258 strani, 17 evrov
Higinove Bajke so poleg (Psevdo)Apolodorjevega grškega mitološkega priročnika Biblioteka najpomembnejši ohranjeni primer antične mitografije. V danes ohranjeni obliki obsegajo Bajke uvodno genealogijo grško-rimskih bogov in božanstev ter 277 zgoščenih vsebin pretežno grških mitoloških zgodb. Zgodbe so razvrščene po tematskih sklopih (npr. usoda tebanske kraljevske hiše, trojanska vojna), po zasnovi pa izstopata sklop od 221. do 223. zgodbe, ki preide od mitoloških tem k “stvarnim” podatkom (npr. seznamu sedmih čudes starega sveta), in sklop od 224. zgodbe dalje, ki prinaša kataloge mitičnih oseb. Poleg tega, da Higinov priročnik prinaša sistematičen pregled širokega nabora antičnih mitoloških zgodb iz “prve roke”, je še zlasti dragocen zato, ker s splošno znanimi motivi, kakršna je trojanska vojna, prepleta manj znane zgodbe oziroma različice zgodb, od katerih je marsikatera izpričana zgolj pri njem. Posredno pa nam nudi tudi vpogled v kriterije, po katerih se je antični rimski mitograf odločal za vključitev te ali one različice grškega mita, in v njegove poskuse, da bi medsebojno povezal dva različna mita ali smiselno združil dve različici iste zgodbe.

________________________________________________________________________________

PLUTARH, Politika in morala

Prevod, komentar in spremni študiji Maja Sunčič, ISH publikacije, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2008, 412 strani, 18 evrov.
Plutarhovi politični spisi Politični nasveti, Ali naj se starec ukvarja s politiko, Filozof mora razpravljati zlasti z vladarji, Neizobraženemu vladarju in O monarhiji, demokraciji in oligarhiji omogočajo vpogled v vsakdanja politična vprašanja in slikajo intelektualno klimo konec 1. in v začetku 2. stol. n. št. v Grčiji pod rimsko nadvlado. Plutarh graja pretiravanje tiranov, veljakov, prvakov in bogatašev ter njihovo častihlepje, vladoljubje, prepirljivost, demagogijo, željo po prvačenju itd. Zagovarja zmernost, blagost, izobraženost, človečnost in druge pomembne vrline, ki so po njegovem bogastvo, dosegljivo tako revnim kot bogatim.
Poleg vpogleda v grško politiko ponujajo politični spisi tudi bogato literarno branje, polno pregovorov, citatov in anekdot iz slavne grške in rimske preteklosti. Zaznamuje jih Plutarhov izraziti občutek za psihološko opazovanje in vsakdanje podrobnosti iz političnega življenja, zato knjiga Politika in morala ne nagovarja zgolj politikov, veljakov in njihovih prisklednikov, ampak sodobnega državljana v moderni demokraciji. Razkriva mu mehanizme, s katerimi politiki še vedno manipulirajo z nami in se pri tem sklicujejo na moralo.

_________________________________________________________________________________

EVRIPID, Alkestida

Prevod, komentar in spremna študija Maja Sunčič, ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2007, 216 strani, 14,50 evra
Nov slovenski prevod in obširen komentar k Evripidovi klasiki, njegovi najstarejši ohranjeni tragediji, nudi vpogled v tematiko najboljše žene in najslabšega moža, zakonske zveze in krhkih odnosov med spoloma. Čeprav je Evripid znan po ženskam nenaklonjeni predstavitvi (npr. Medeja, Fajdra), vzorno soprogo Alkestido časti kot moškega junaka in jo nagradi z vrnitvijo od mrtvih. Po drugi strani pa je takšno branje danes nesprejemljivo. Kljub zavajajoče laskavemu nazivu najboljše med ženami, ki si ga pridobi glavna junakinja zaradi samožrtvovanja, nas drama danes poziva, naj idealizacijo žensk zavrnemo. Idealnost namreč vodi v molk, pasivizacijo in izničenje vseh ženskih prizadevanj. Zato je Alkestido treba brati kot svarilo, kaj čaka žensko, če končno dobi priznanje od moške družbe.

________________________________________________________________________________

PLUTARH, Morala za vsakdanjo rabo

Prevod, komentar in spremne študije Maja Sunčič, ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2007, 416 strani, 15,50 evra
Plutarhovi spisi O mnoštvu prijateljev, Kako imeti korist od sovražnikov, O zavisti in sovraštvu, Kako razlikovati prilizovalca od prijatelja, O samohvali, ki ne vzbuja zavisti, O ljubezni do bogastva in O praznoverju nam odpirajo vpogled v vsakdanjemoralne dileme antičnega človeka, ki se navidez ne razlikujejo od sodobnih. V spisih se Plutarh loteva večnih vprašanj iz vsakdanje morale: prijateljstva, srečnega življenja, bogastva, zavisti itd. Avtorjevi vsakdanjemoralni spisi izražajo skrb za posameznikovo izpopolnitev, predstavljajo politike v kontekstu načel dobrega vladanja, željo po ohranitvi človeškosti v medsebojnih odnosih, zavračajo pa lažno prijateljstvo, prilizovanje, zavist, pohlep, skopost, samoljubje itd. Plutarh verjame v absolutno dobro za vsakogar, vendar opozarja, da je posameznik v iskanju boljšega življenja prepuščen naključju, samemu sebi in tudi možnosti, da mu ne uspe. Visoka filozofija meri visoko in se ne želi ukvarjati z umazanimi podrobnostmi iz vsakdanjega življenja, Plutarh pa nas z rabo vsakdanje morale pelje od zgleda do zgleda in od vaje do vaje za doseganje srečnejšega življenja.

________________________________________________________________________________

KLAVDIJ KLAVDIJAN, Ugrabitev Prozerpine

Prevod in spremna besedila Nada Grošelj, ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2006, 208 str., 14,61 evra
NAGRADA ZA NAJBOLJŠO MLADO PREVAJALKO 2007
Delo Klavdija Klavdijana Ugrabitev Prozerpine velja za izjemno očarljiv, umetniško uspešen prikaz, napisan v duhu bogatih mitoloških predstav klasične antike, kot poslednji izraz sveta starih antičnih bogov. V epu Ugrabitev Prozerpine je Klavdijan podal daleč najizčrpnejšo znano antično upesnitev starodavnega mita, zgodbo, kako je bog podzemlja Pluton odpeljal v svoje kraljestvo Prozerpino, hčerko žitne boginje Cerere.
Odlika prevoda Nade Grošelj je v tem, da je prevod zelo lep in jezikovno dovršen. Nada Grošelj svojo prevajalsko veščino dopolnjuje tudi s študijskim pristopom k prevodu: bralec je tako deležen umetniškega ugodja, hkrati pa mu z interpretacijami in dopolnilnimi podatki poteši radovednost po nadgradnji in kontekstualizaciji. Ravno zaradi tega knjiga presega ozke okvirje slovenskega kulturnega prostora in se vključuje v sodobne razprave o ženskih mitih, kjer ima Prozerpinin mit pomembno vlogo. Vpenja se tudi v kontekst potrebe po ponovni oživitvi zanimanja za antiko: s svojim pristopom k prevajanju in celoviti predstavitvi dela, avtorja in obravnavane tematike omogoča sodobnemu bralcu, da z veseljem in brez težav spoznava lepote antičnega sveta in v njih uživa.

______________________________________________________________________________

PLUTARH, Rimska vprašanja, Grška vprašanja

Prevod, komentar in spremne študije Maja Sunčič, ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2006, 400 str., 15,86 evra
Prevod Plutarhovih Rimskih vprašanj, Grških vprašanj vabi k imaginarnem sprehodu po Rimu in na potovanje v Grčijo. Rimska vprašanja so sestavljena iz 113 vprašanj, Grška vprašanja pa iz 59 vprašanj o rimski oz. grški družbi. Vprašanja in odgovori se dotikajo različnih vidikov vsakdanjega življenja v Rimu in v Grčiji: poroke, pogreba, prehranjevanja, obleke, izobrazbe, denarja, prebivališča, koledarja, odnosa do svetega, rastlin in živali itd. Del vprašanj je posvečen tudi “ženskemu vprašanju”, predvsem zakonski zvezi, obravnava pa tudi druge obrede in vidike iz ženskega življenja.

_________________________________________________________________________________

MAJA SUNČIČ, V postelji z najboljšo med ženami

ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2006, 400 str., 15,86 evra
Knjiga razpravlja o povezavah med antično žensko, posteljo in zakonsko zvezo. Koncepte dobre postelje, ki so jo v antiki enačili z dobrim zakonom in dobro ženo, analizira na primeru mitološke junakinje Alkestide. Grški in rimski avtorji jo slavijo kot vzorno soprogo, ki si slavo zasluži zaradi svojega žrtvovanja za soproga Admeta. Analizira omembe pri Homerju, Evripidu, Platonu, Plutarhu, Higinu, Fulgenciju in v t. i. Barcelonski Alkestidi neznanega avtorja. Zaradi tega je nagrajena z vrnitvijo od mrtvih in s ponovno poroko s svojim soprogom. Gre za prvo slovensko izvirno delo, ki interdisciplinarno analizira vprašanje žene, zakonske zveze in njunega pomena za delovanje moške družbe.

_______________________________________________________________________________

MAJA SUNČIČ (ur.), Dialogi o ljubezni

ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2005, 308 str., 16 evrov.
Knjiga predstavlja prvi slovenski prevod Plutarhovega spisa Dialog o ljubezni skupaj z obširnim komentarjem in spremno študijo. Plutarhova razprava o ljubezni je spopad med t. i. grško ljubeznijo, tj. ljubeznijo do dečkov, in zakonsko ljubeznijo, ki ga avtor v šaljivem in razigranem kontekstu obhajanja Erosovega praznika postavi na piedestal. Branje knjige nas vabi k kontekstualiziranemu razumevanju ljubezenskih diskurzov in opozarja na sodobne dekontekstualizirane (tj. popolnoma negrške) rabe izrazov, kot so npr. eros ali platonska ljubezen.

_______________________________________________________________________________

MAJA SUNČIČ (ur.), Plutarhove ženske

ISH: Zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2004, 216 str.
Izbor prevodov, interpretativnih študij in esejev Plutarhove ženske predstavlja prvič prevedene avtorjeve razprave (Nasveti ženinu in nevesti, Tolažba za ženo, Ženska junaška dejanja), ki antične ženske prikazujejo v drugačnem kontekstu, kot smo ga vajeni. Prevodi iz grščine skupaj z opombami in komentarji pomagajo pri prebijanju skozi Plutarhovo simboliko, metafore in citate, ki jim sledi interpretativna študija s širšo analizo in kontekstualizacijo posameznega spisa. Drugi del knjige sestavljajo trije interpretativni eseji, ki sledijo osnovni zamisli zbirke: vzpostaviti dialog z antiko.

________________________________________________________________________________

MAJA SUNČIČ, BRANE SENEGAČNIK (ur.), Antika za tretje tisočletje

Založba ZRC in ISH, Ljubljana 2004.
Zasnova zbornika sega v leto 2001, ko je na ISH potekal znanstveni kolokvij Antika in 3. tisočletje. V zbornik so razprave prispevali: Svetlana Slapšak, Marko Marinčič, Brane Senegačnik, Valentin Kalan, Miran Špelič, Aleš Maver, Matej Hriberšek, Matjaž Babič, Marjeta Šašel Kos, Božidar Slapšak, Dubravko Škiljan, Nada Grošelj, Vlado Kotnik, Martin Žužek Kres in Maja Sunčič.