Valentin Kalan redni profesor za zgodovino filozofije od vključno antike do renesanse AMEU - INSTITUTUM STUDIORUM HUMANITATIS, FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ, LJUBLJANA Področja raziskovanja: filozofija antike, zgodovina pojmov in besed, zgodovina filozofije, sodobna filozofija, metafizika, etika, politična filozofija Govorilne ure: ob ponedeljkih od 15.30-17h (Kardeljeva ploščad 1) in po dogovoru. Področja raziskovanja: filozofija antike – predsokratiki in Platon, Aristotel in Plotin; zgodovina pojmov in besed; zgodovina filozofije (zlasti 19. stoletje), sodobna filozofija (zlasti Heidegger), metafizika, etika, politična filozofija Rojen 1943 na Jami pri Kranju. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študiral primerjalno književnost in filozofijo in diplomiral 1966. V letih 1966-70 je poučeval filozofijo, sociologijo in umetnostno vzgojo na gimnaziji (Idrija, Kamnik). Podiplomski študij je obiskoval na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu in ga zaključil 1969. Leta 1970 je bil izvoljen za asistenta za zgodovino filozofije na 0ddelku za filozofijo FF Univerze v Ljubljani, ob tem študiral klasično filologijo in diplomiral iz grškega jezika s književnostjo 1972. Leta 1974 je doktoriral iz grščine s temo “Tukididovo zgodovinsko mišljenje s posebnim ozirom na njegove antilogije”, nato leta 1977 doktorat iz filozofije na temo “Dialektika in metafizika pri Aristotelu”. Leta 1977 je bil izvoljen za docenta za zgodovino filozofije od vključno antike do renesanse; 1990 izvoljen za rednega profesorja za to področje. Predaval je filozofijo antike, filozofijo srednjega veka in filozofijo renesanse. Leta 1983 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Münchnu, v Atenah. Sodeloval na več domačih in mednarodnih simpozijih in konferencah. Iz stare grščine je prevedel nekaj del Platona in Aristotela. Na oddelku za filozofijo FF je bil štiri mandate predstojnik oddelka in vrsto let vodja katedre za zgodovino filozofije in fenomenologijo. Na Filozofski fakulteti je bil en mandat predsednik fakultetnega sveta, nato član in predsednik sistemizacijske komisije. Upokojen oktobra 2013. Je član več strokovnih društev: Slovensko filozofsko društvo, Fenomenološko društvo v Ljubljani, Društvo za antične in humanistične študije; je član tujih oz. mednarodnih strokovnih združenj: Hrvatsko filozofsko društvo, Martin-Heidegger-Gesellschaft (ZR Nemčija), Gesellschaft für antike Philosophie (ZR Nemčija), International Association for Greek Philosophy (Atene). Je član uredniškega odbora v revijah Anthropos, Phainomena in Keria. Celotna bibliografija: COBISS, SICRIS